10 let logo

"Dramatična in krvava vojna zgodba na tleh nekdanje Jugoslavije vsekakor terja odgovornost vseh povzročiteljev. Sodbo morajo dočakati v Haagu. Med njimi je Slobodan Milošević. Ne zaradi maščevalnosti. Zaradi avtoritete načel človečnosti in spoštovanja človekovih pravic, ki so bile tako grobo kršene s sistematičnim nasiljem, vojnimi zločini in genocidom, da je morala posredovati mednarodna skupnost. Prav v obrambo teh pravic je bilo ustanovljeno to sodišče. Storilci morajo odgovarjati tam. In za ta dejanja. Doma lahko odgovarjajo tudi zaradi kriminala, toda to je povsem druga raven odgovornosti," poudarja predsednik Milan Kučan.

Vzroki za vojne spopade na Balkanu so po mnenju predsednika Kučana v načinu, kako se rešujejo nerešena nacionalna vprašanja. "Poskušajo jih reševati na način, ki bi ga težko imenoval modernega, kaj šele pomodernega. Temeljijo na načelih 'blut und boden' in 'lebensraum'."

"Ves čas krize na Balkanu pogrešam čvrsto odločenost mednarodne skupnosti, da jasno pove, po kakšnih načelih je v civiliziranem demokratičnem svetu danes mogoče reševati nacionalna vprašanja, ki so objektivno težka, in za to svoje stališče tudi prevzeti odgovornost. Reševanja teh vprašanj ni mogoče prepuščati samo narodom na Balkanu. Če bi oni bili sposobni krizo rešiti sami, bi jo že rešili," pravi Kučan.

"Proces razpadanja nekdanje Jugoslavije še ni končan," ocenjuje predsednik Kučan in dodaja, da bodo problemi na Balkanu "ostali, dokler se ne bo na to območje pogledalo kot na vulkan, ki ima več kraterjev, med katerimi se enkrat aktivirajo eni, drugič drugi. Torej dokler ne bo prevladalo spoznanje, da ima ta vulkan skupno eruptivno magmo, ki jo predstavljajo načini in poti reševanja nerešenih nacionalnih vprašanj."

"Rešitve je treba iskati znotraj obstoječega političnega zemljevida na Balkanu," pravi predsednik Kučan in dodaja:

"Treba se je vprašati o tem, kaj pomenijo na Balkanu pogosto slišane besede 'Mi z njimi ne moremo nikoli več živeti skupaj'." Prepričan je, da bi privolitev v to življenjsko filozofijo pomenila poraz evropskih demokratičnih načel na Balkanu.

"Tudi če bi se spremenile meje, bodo na eni in na drugi strani meje živeli ljudje, ki se bodo morali sporazumevati in živeti skupaj. Sodobni, globalizirani svet, sodobna Evropa je Evropa sodelovanja. Prav bi bilo odgovoriti: Vi skupaj živite in boste morali živeti tudi naprej. Morate najti formulo za skupno življenje. Vsaj drug ob drugem, če že ne skupaj drug z drugim. Mednarodna skupnost vam bo pri tem pomagala," meni predsednik Kučan in pri tem opozarja na razliko s stališči Slovenije v času osamosvajanja: "Slovenci nismo nikoli trdili, da s kom ne moremo živeti skupaj. Trdili smo samo, da v nedemokratičnem, totalitarnem in hegemonističnem režimu, kakršen se je v Jugoslaviji vzpostavljal, ne moremo živeti, ker je dušil nacionalno identiteto in jemal prihodnost. To je velika, bistvena razlika! Ne živeti v nedemokratičnem režimu ali ne živeti skupaj s kom zato, ker je drugačen, drugačne krvi, vere, jezika ..."

O aktualnem dogajanju v Makedoniji predsednik Kučan meni: "Treba je zavarovati suverenost in nedeljivost Republike Makedonije. Rešitve za probleme, ki so se pokazali v Makedoniji, ponujajo sodobna demokratična načela zaščite in enakopravnosti narodnih manjšin v večnacionalnih skupnostih. Teh problemov ni mogoče reševati z orožjem ali s terorističnim nasiljem."

Pri tem dodaja: "Pomembno je, da je mednarodna skupnost pri teh stvareh načelna in dosledna. Da, recimo zaradi pragmatičnih razlogov, na Kosovu ne bi ustvarjala enonacionalne skupnosti, v Makedoniji pa dvonacionalne."