grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Pogovor z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom republike za Nedeljski dnevnik

Ljubljana, 12/30/2004  |  intervju

Klikni za povečavoOb koncu leta smo dr.Drnovšku zastavili tudi nekaj bolj 'rumenih' vprašanj – "Zagotavljam vam, da se država kljub 'dvema Janezoma brez soprog' lahko zelo uspešno razvija." – O falconu nič več – Ne samo o denarju in materialnih zadevah, država se bo morala vprašati tudi o medsebojnih odnosih in zadovoljstvu ljudi

Ob koncu leta, ko smo vsi že po malem utrujeni od političnih vprašanj, odgovorov in izjav, smo se s predsednikom republike dr.Janezom Drnovškom v prostorih predsedniške palače na Erjavčevi cesti pogovarjali na lahkotnejši način. Čeprav se je zdelo, da mu bolj ležijo zapletena politična vprašanja in da se o njih raje razgovori, na primer o vključevanju Hrvaške in Turčije v EU, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ji bo po novem letu predsedovala naša država, o odnosih s Hrvaško in tako naprej, smo tvegali in se pri tem vljudno opravičili: "Gospod predsednik, mediji so zaskrbljeni…" Kar je z nasmeškom, širšim kot smo vajeni, sprejel. In na vprašanja, tudi bolj 'rumena', odgovoril.


Leto se izteka. Gospod predsednik, po čem si ga boste zapomnili?

"Ne vem še, to se ponavadi pokaže čez leta. Vsekakor si ga bom zapomnil kot leto vstopa v EU in NATO, marsikdo pa si ga bo najbrž zapomnil tudi po tem, da je na letošnjih volitvah prišlo do pomembne politične spremembe – spremembe vlade. Kot politik se najprej spomnim na take stvari."

Klikni za povečavoMediji, ki vse vedo, pravijo, da še nikoli ni bilo take harmonije med predsednikom države in predsednikom vlade. Kaj pravite vi?

"Pustimo času čas. Nova vlada še niti ni dobro začela delati, tako da se bo to šele pokazalo. Te prve, formalne zadeve, ki sem jih kot predsednik republike moral urediti z mandatarjem, so potekale konstruktivno in korektno. Takole bi rekel: z Janezom Janšo imava za seboj različna obdobja. Bila sva velika nasprotnika, najbrž največja, na koncu pa sva, kot se mi zdi, vse to izčrpala, tako da ni ostalo drugega kot skupni interes, kako državo čim bolje peljati naprej. Mislim, da je kar prav, da je tako."

Ko že govoriva o dveh predsednikih: ostro beograjsko pero, 'trdi' Aleksandar Tijanić, generalni direktor Radiotelevizije Srbije, je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela pred nedavnim rekel, da Slovenci veliko dolgujejo svoji eliti, Drnovšku in Kučanu. Dobesedno: "Zaslužita si spomenik, takšnega, na katerem bi se na Tromostovju držala za roke kot očeta evropske Slovenije." Da ne gremo v podrobnosti o tej drži, gospod predsednik, vas preseneča to spoštljivo spominjanje zgodovine prav iz Srbije?

"Niti ne, pričakoval sem ga že pred leti. Srbskemu vodstvu sem v letih 1989 in 1990 dopovedoval, da je evropska pot bolj smiselna kot tista, na katero so se podali. Danes, po petnajstih letih, vidimo, kam sta pripeljali ena in druga pot, kje je Slovenija in kje Srbija. Zato me ne preseneča, če tu in tam to kdo ugotovi. Z Milanom Kučanom sva bila takrat v vodstvu Slovenije in na tej fronti, tako da je Tijanićeva ugotovitev razumljiva."

Klikni za povečavoTvegam, da se bo spet kdo spotaknil v to, da vas zvabljam na teren, ki je za predsednika države, nestrankarskega človeka, neprimeren in spolzek. Pa vendar: LDS je pod vašim vodstvom doživela najbolj prepričljivo zmago in vrh. S kakšnimi občutki spremljate njeno razpad?

"Z LDS sem bil enajst let kot predsednik stranke, zmagala je na treh državnozborskih volitvah. Toda to je bilo neko obdobje, ki se je očitno končalo. Morda niti ni najbolj primerno, da ocenjujem LDS in morda niti ne bi bil najbolj objektiven pri tem. Če bi jaz dajal ocene, bi najbrž rekel, da bi kaj naredil drugače, in to že pred volitvami, vendar gre stranka svojo pot, odloča se po svoje in začenja se nova izkušnja. Za LDS je po dolgih letih vladanja to velika sprememba in odhod v opozicijo šok, ki se še ni polegel. Zadeve se bodo še kristalizirale."

Sicer pa se zgodovina rada ponavlja in besede se spet vrtijo okoli znamenitega falcona. Se vam pri tem usta ukrivijo navzgor ali navzdol?
"Nič več."

Je to vse? Ne boste nič dodali?

"Če me boste vprašali…"

Kot predsednik vlade ste pred dobrima dvema letoma podpisali pogodbo o nakupu velika sokola…

"… in v zvezi z njim je bilo izrečenih in narejenih veliko neumnosti. Na začetku nekaj tudi mojih, potem pa so jih drugi uspešno nadaljevali. In to potem, ko sem že mislil, da smo jih zajezili in ustavili. Pogodbe pa nisem podpisal jaz. "

Če bi zdaj pogledali skozi okno te pisarne in na mestu, kjer je stari Kolizej, zagledali petindvajsetnadstropno zidovje, bi rekli: "Kako veličastno!"?

" Ne vem. Sploh pa predvidevam, da bo ta stavba zgrajena, ko ne bom več v tej pisarni."

Klikni za povečavo Ko sva že govorila o medijih in njihovih ugotavljanjih, tu je še eno: o dveh Janezih na predsedniških položajih, obeh brez soprog…

"Jaz lahko govorim samo o enem…"

Dobro. Se vam zdi tako brskljanje medijev po zasebnosti najvišjih predstavnikov oblasti nespodobno in preveč rumeno ali dokaz demokracije v državi? Se vam tudi to vprašanje, recimo, zdi nespodobno?

"Ne, ne, saj ni nič tragičnega v tem, ampak počasi se mi vse skupaj zdi že zabavno. Kakšnega posebno velikega nacionalnega interesa v teh 'ugotavljanjih' rumenih medijev res ne vidim, bolj se mi zdi, da jim zmanjkuje tem. Ampak zagotavljam vam, da se država kljub 'dvema Janezoma brez soprog' lahko zelo uspešno razvija."

Ko ste v družbi državnikov kje v tujini, na sprejemih in družabnih srečanjih, ali tudi padajo vprašanja o prvi dami države ali je te vrste zvedavost čisto posebna slovenska lastnost?

"Nikoli ne padajo taka vprašanja in praviloma se s takimi zadevami tudi ne ukvarjamo. Dame so ob zelo redkih priložnostih prisotne na večerji in ponavadi je zanje pripravljen ločen program. Do zdaj se tudi Slovencem ni zdelo kdove kako pomembno, kakšno je družabno življenje nosilcev najvišjih funkcij v državi, očitno pa je prišlo do sprememb in zdaj, ko smo rešili osnovne in velike probleme države, ko smo jo postavili in naredili, prihajajo na površje obrobni in manj pomembni. Omenili ste Tijanića: mnogi nam zavidajo, da smo prišli tako daleč in državo pripeljali v Evropo. Velike državne skrbi smo rešili in odprli prostor za manjše, brez katerih se prav dobro živi."

Z 'očetom naroda', s to besedo, ki pripada preteklosti, ste že pred časom razčistili. Ampak – ali veste, kako v resnici živijo ljudje?

"Mislim, da vem. Informacij je veliko, poznam kar nekaj ljudi in tudi sam sem del tega življenja. Svet ni pogrnjena miza, za katero bi ljudje dobivali vse, kar potrebujejo, kot je ugotovil nekdo že pred menoj. Celo najbogatejše države na svetu imajo večji odstotek revščine kot naša država. Včasih se mi zdi, da se Slovenci kar zibljemo v nekem prepričanju, da bi morali zdaj, ko imamo državo, imeti tudi pogrnjeno mizo. Ne moremo, čeprav bi radi, nadvse radi. Tisto, kar poskušamo doseči, je, da bi na eni strani vzdrževali uspešen razvoj, na drugi pa zagotavljali socialno varnost. Država odmerja precejšnja sredstva, da izravna socialne razlike, vendar pa denar ne rešuje vseh stvari. Nič manj pomembni niso medsebojni odnosi, besede, načini sobivanja. Medsebojna pomoč. Tu se da še veliko narediti."

Ali z izkušnjami, ki jih prinašajo leta, z modrostjo, ki jo prinašajo izkušnje, drugače gledate na življenje in državo kot ste recimo na začetku vašega političnega vzpona?

"Vsekakor. Ko gledam nazaj, bi danes nekatere stvari drugače naredil. Ampak laže je biti pameten za nazaj kot za naprej. "

Živite v odmiku od potrošniške mrzlice in nekaterih drobnih dogodkov, ki zapolnjujejo življenje mnogih ljudi. Kaj je tisto, kar daje vsebino vašemu življenju, notranjo harmonijo, smisel in moč?

"Tudi jaz v drobnih dogodkih, vsakdanjem življenju iščem notranje ravnovesje, sozvočje s svetom in seboj. Ne predstavljam si, kako bi usmerjal in vodil državo, če bi me popadal nemir, strah, živčnost ali če bi me vsaka stvar vrgla iz tira."

Kaj bi želeli državi ob koncu leta, kaj državljanom?

"Čeprav smo v Sloveniji uspeli uiti nekaterim nevarnostim kriz, živimo v zapletenem svetu. Osnovna želja zato je, da bi ohranili mir in da bi še naprej iskali najboljše načine za razvoj in napredek države. Državljankam in državljanom želim, da bi bili čimbolj uspešni in srečni. In da bi bili, seveda, čimbolj zdravi in mirnega duha."

In kaj sebi?
"Nič drugega kot vsem drugim."

Marjana Vončina