grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Zdravica predsednika republike dr. Janeza Drnovška na svečani večerji v čast romunskemu predsedniku Ionu Iliescuju

Brdo pri Kranju, 07/06/2004  |  govor

Klikni za povečavoSpoštovani gospod predsednik, dame in gospodje, dragi prijatelji,

vesel sem, da Vas lahko ponovno sprejmem v naši prestolnici, ki ste jo kot predsednik že obiskali 1993 leta. V tem času se je mnogo spremenilo, tudi na bolje.

Naši državi sta od navezave diplomatskih odnosov vzpostavili dobre temelje za razvoj sodelovanja in skupne prihodnosti v evropskem prostoru. Tudi današnje srečanje je potrditev interesa za nadaljnjo krepitev naših odnosov in dialoga o mednarodnih vprašanjih, ki so vedno bolj zapletena in ki zahtevajo predvsem sodelovanje.

Slovenija in Romunija sta skorajda istočasno stopili na pot svobode, demokracije in evropeizacije. Obe državi, tako kot še mnoge druge, družijo skupna prizadevanja za uresničitev strateških ciljev, ki so najprej članstvo v evroatlantskih institucijah in s tem načrtovanje skupne prihodnosti.

Klikni za povečavoPri razvoju meddržavnih odnosov je ključna poglobitev sodelovanja na gospodarskem področju, kjer je neizkoriščenih veliko potencialov. Blagovna menjava v zadnjem obdobju stalno narašča, krepi pa se tudi investicijsko sodelovanje. Zainteresirani smo za intenziviranje sodelovanja na tem področju. Veseli nas, da obstaja gospodarski interes tudi na romunski strani, kar potrjuje številčna gospodarska delegacija, ki spremlja uradni obisk v Sloveniji. Dober primer skupnih finančnih, tehnoloških in znanstvenih naporov je sodelovanje farmacevtskih družb LEK iz Ljubljane in Pharma Tech iz Bukarešte ter izgradnje tovarne, ki je dala številna nova delovna mesta.

K uspešnim odnosom prispevajo tudi dinamični stiki na parlamentarni ravni in skupina prijateljstva, ki je bila v tekočem parlamentarnem mandatu konstituirana v obeh parlamentih.

Sodelovanje želimo okrepiti tudi na drugih področjih. Pozdravljamo podpis sporazuma o sodelovanju na področju zdravstva in medicine, ki bo in omogočil poglobljeno sodelovanje na tem področju. Dobre možnosti za razvoj sodelovanja so tudi na področju turizma in prometa, notranjih zadev in obrambe.

Romunija in Slovenija sta vedno pripadali evropski kulturi. Romunski umetniki so pustili pomembno sled v slovenski kulturi 20. stoletja. Tristan Tzara in njegov krog dadaistov je vplival na slovensko moderno, drame Eugena Ionesca in glasba Georga Enesca so del železnega repertoarja naših gledališč in simfoničnih orkestrov; dela Mircea Eliadeja ter številnih drugih so prevedena v slovenščino. Klavirske izvedbe Dina Lipatija so tako mojstrske da njihova vrednost s časom narašča. Ravnokar smo na festivalu Mejni fest občudovali umetnike Narodnega gledališča iz Craiove. Predstava Luigija Pirandella "Kaj je resnica" v režiji slavnega režiserja Vlada Mugurja je ocenjena kot "praznik gledališča".

Med državama se zato krepi kulturno sodelovanje. Pomemben kapital predstavlja program sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki omogoča izmenjavo študentov in univerzitetnih učiteljev. Zato so pomembna prizadevanja za poučevanje romunskega jezika v Sloveniji in slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti.

Povezujejo nas tudi vzporedne zunanje politične ambicije. S preusmeritvijo v novo politično okolje, ki ga opredeljujejo vrednote zahodne demokracije, smo izoblikovali enako vizijo o svoji prihodnosti. Tudi Romunija je z vključitvijo v zvezo NATO letos uspela uresničiti enega od svojih prioritetnih ciljev. Članstvo v zvezi NATO ponuja perspektivo za krepitve dvostranskega sodelovanja in političnega dialoga v okviru prizadevanj zavezništva za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v evro-atlantskem in širšem prostoru.

Slovenija bo podpirala prizadevanja Romunije za nadaljnjo integracijo v evropski prostor. Izrekamo vam priznanje za dosežene rezultate v pogajalskem procesu in podpis pogodbe o pristopu k EU v začetku prihodnjega leta.

Julija letos je bila sprejeta Ustavna pogodba EU pri nastajanju katere sta sodelovali tudi Slovenija in Romunija. Ustava je pomemben civilizacijski dosežek evropske družine narodov, ki bo omogočil lažje delovanje 25 članic EU. Evropa bo tako lažje naredila korak od diplomacije k demokraciji, ki je potrebna za obravnavo najtežjih vprašanj finančne in ekonomske narave ter širitve. Ustava naj bi z novim zagonom komunitarnega duha vzpostavljala pravilno ravnotežje med nacionalnimi in evropskimi interesi.

Ustavna pogodba bo, po opravljenih ratifikacijah vseh članic, predvidoma stopila v veljavo leta 2007. Pomembno je, da bosta v tem letu Romunija in Bolgarija formalno postali članici. Ob dejstvu, da je tudi Republika Hrvaška povabljena v EU se bo nadaljeval pozitiven proces nadaljnje izgradnje evropske arhitekture. Še posebej se odpirajo možnosti evropeizacije Zahodnega Balkana. Primer Slovenije, ki je letos postala članica EU, je lahko vzpodbuda za države Zahodnega Balkana na njihovi poti v evropske integracije. Prepričan sem, da je v interesu Romunije in Slovenije, da imajo vse države tega območja možnost postopnega in neprekinjenega približevanja evroatlantskim organizacijam.

Geografska bližina nam narekuje aktivno partnerstvo v jugovzhodni evropski regiji. Slovenija in Romunija morata delovati kot faktorja stabilnosti. S konstruktivnim pristopom do perečih vprašanj in s sodelovanjem v različnih regionalnih pobudah k stabilizaciji regije.

Slovenija je zainteresirana tudi za aktivno partnerstvo in politični dialog v smeri preseganja problemov v širšem geografskem okviru. Državi sta članici številnih mednarodnih organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri mediaciji in preseganju kriznih razmer v svetu. Romunija je v vlogi predsedujoče varnostnemu svetu OZN meseca julija prevzela odgovorne naloge pri reševanju vprašanj, ki so uvrščena na dnevni red VS OZN. Tudi Slovenija se aktivno pripravlja na vodilno vlogo, ki jo bo naslednje leto prevzela v okviru OVSE. Prizadevali si bomo za mednarodni dialog in oblikovanje bolj pravičnega sveta.

Vaš obisk, spoštovani prijatelj, je potrditev odličnih odnosov med državama ter medsebojnega zaupanja, ki je tako pomembna vrednota v odnosih med ljudmi in državami.

Zato mi dovolite, da nazdravimo prijateljstvu naših držav in narodov, naši skupni prihodnosti in vsem vam dragi prijatelji.