Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Novinarska konferenca predsednika republike dr. Janeza Drnovška (nelektoriran zapis)

Zaplana, 02/12/2006  |  izjava

Dr. Janez Drnovšek: Darfurja danes še ni v Sloveniji, je še vedno v Sudanu. Delali smo na tem, da bi zbrali tukaj vse vodje uporniških skupin in pa vladne delegacije. Do zadnjega včeraj zvečer je kazalo, da bodo prišli, tako je posebno letalo že štartalo, da pobere potnike v Jameni v Čadu. Do tja naj bi prišlo iz Darfurja, potem pa naj bi šlo v Abudžo, kjer bi pobralo še upornike, tiste, ki sodelujejo v pogajanjih, ki že nekaj časa potekajo v Abudži in Nigeriji. Nazadnje pa smo morali celotno operacijo preklicati, ker so predstavniki upornikov iz Abudže, tisti, ki sodelujejo na pogajanjih v Abudži, sporočili, da ne bodo prišli, da so jih nekateri predstavniki mednarodne skupnosti, predstavniki Združeni narodov, Velike Britanije recimo in verjetno tudi domačinov, prepričevali naj ne pridejo. Tam je bilo prej že vse dogovorjeno, da pridejo in tudi strinjali so se s predloženim sporazumom, tistim, ki smo jim ga posredovali kot izhodišča za dogovore, torej, da bi se na podlagi tega lahko dogovorili.

Ocenjujem, da gre za prestižna prerivanja posameznih mednarodnih birokratov, dolgo časa so že v Abudži, dolgo časa že mednarodna skupnost neuspešno, neučinkovito rešuje vprašanje Darfurja. Zdi se mi, da so na začetku ocenjevali našo iniciativo, ker smo vse sproti seznanjali z njo, vse mednarodne dejavnike. Ves čas so se strinjali, vendar so verjetno mislili, da zadeva ne bo preveč uspešna in resna. Potem pa, ko so videli, da je stvar postala zelo resna, da smo na tem, da dosežemo rezultat, uspeh, da bomo storili nekaj in to zelo hitro, kar njim ni uspelo praktično po treh letih v različnih diplomatskih in drugih aktivnostih, pa so se očitno ustrašili. Takšna je moja ocena. Odločil sem se, da stvari zelo jasno povem, na ta način tudi pozovem mednarodne institucije. Mednarodni birokrati so plačani za to, dobro plačani, da bi reševali takšne situacije, kot je ta v Darfurju, vendar se jim očitno nikamor ne mudi. Ljudje v Dafurju pa dnevno umirajo. To se mi zdi skrajno nemoralno. Enostavno je treba stvari povedati, takšne kot so, in vršiti pritisk na mednarodno skupnost, da opravi svoje delo, tako kot je treba in da se čimprej konča tragedija ljudi, ki trpijo, umirajo od lakote ali pa umirajo v različnih oboroženih spopadih.

Odločil sem se tudi za nadaljevanje teh aktivnosti. Nekateri vodje uporniških skupin, tisti, ki so na terenu v Darfurju, torej ne tisti, ki že nekaj mesecev ali še dalje sedijo v Abudži in se pogovarjajo z mednarodnimi diplomati, ti vodje na terenu so zelo zainteresirani, da bi prišlo do rešitve. Zato so pripravljeni naprej delati z nami na tej iniciativi, celo pozivajo me naj odneham, da gremo naprej. Pri njih je zdaj na terenu Tomo Križnar kot moj predstavnik. Imamo stik z njim in torej z nekaterimi vodji uporniških skupin. Ocenjujejo, da bodo v naslednjih dneh nekako uredili svoje vrste, tudi poenotili uporniške skupine, morda okrog novega vodstva, ker tudi oni vidijo, kaj se dogaja v Abudži in da tudi del uporniškega vodstva nekako ne opravlja svoje naloge tako, kot bi bilo treba. Skoraj ne bomo poskušali naprej izvajati aktivnosti v odnosu do sudanske vlade predsednika in poskušati pripeljati ta proces do konca, do sporazuma. Predlagal bi predvsem, zato da ne bi izgledalo, kot da je to neka prestižna borba, kjer bo prišlo do sporazuma, kdo bo imel zasluge ali Slovenija ali mednarodni diplomati v Abudži, da bi bilo srečanje konec tedna v Nemčiji, da bi tam opravili tisto, kar smo najprej nameravali danes in jutri v Sloveniji. Toliko za uvod.