grb Urad predsednika Republike Slovenije

Zakon o zunanjih zadevah (uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o zunanjih zadevah - ZZZ-1-UPB1

Ljubljana, 20. november 2003
(Uradni list RS, št. 113/2003)

Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
2. oktobra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o zunanjih zadevah, ki obsega:

- zakon o zunanjih zadevah – ZZZ-1 (Uradni list RS, št. 45/2001 z dne 7.6.2001) in

- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1A (Uradni list RS, št. 78/2003 z dne 8.8.2003).

Številka: 007-01/91-3/12
Ljubljana, dne 2. oktobra 2003
EPA 975-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor




ZAKON O ZUNANJIH ZADEVAH

URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZZZ-1-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(predmet urejanja)

Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov, postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih predstavništev v Republiki Sloveniji, ter postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb.

Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

2. člen
(nosilec izvajanja in sodelovanja)

Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa državni zbor.

Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

Druga ministrstva in vladne službe opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za zunanje zadeve.

Organi državne uprave izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.

3. člen
(sodelovanje z državnim zborom)

Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za zunanje zadeve daje na pobudo državnega zbora in njegovih delovnih teles pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti, minister za zunanje zadeve pa odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti.

Na predlog ministrstva za zunanje zadeve vlada lahko predlaga državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja.

4. člen
(sodelovanje s predsednikom republike)

Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru svojih pristojnosti obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s področja mednarodnih odnosov in na zahtevo predsednika republike ali na lastno pobudo daje mnenje in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih predsednik republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije.

O pomembnih mednarodnih dejavnostih predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in priporočila.

5. člen
(mnenja o zunanjepolitičnem interesu in navezovanje stikov)

Na zahtevo državnih organov ali po lastni presoji da ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije.

Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje pri navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini.

Stiki tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov z državnimi organi v Republiki Sloveniji potekajo v skladu z običajno diplomatsko prakso.

II. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE

1. NALOGE IN ORGANIZACIJA

6. člen
(ministrstvo in predstavništva)

Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.

7. člen
(generalni sekretar)

Generalni sekretar je diplomat v nazivu veleposlanik, imenovan na ta položaj, da neposredno pomaga ministru pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini. Generalni sekretar zagotavlja kontinuirano delo v ministrstvu.

Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve.

8. člen
(notranji nadzor)

Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito, uravnoteženo in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev.

Zaradi zagotavljanja cilja iz prejšnjega odstavka lahko imenuje minister osebo za zagotavljanje notranjega nadzora, ki je diplomat v nazivu veleposlanik ali pooblaščeni minister.

Minister lahko v pomoč osebi za zagotavljanje notranjega nadzora imenuje tudi posamezne strokovne osebe iz ministrstva ali drugega državnega organa.

Podrobneje način dela osebe za zagotavljanje notranjega nadzora določi minister.

9. člen
(pridobivanje prostorov in oddajanje javnih naročil)

Ministrstvo za zunanje zadeve pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov z nakupom ali najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta nabav, ki ga sprejme vlada, v skladu z veljavno zakonodajo o javnih financah.

Postopki za pridobivanje prostorov se izvajajo na krajevno običajen način. Predstavništvo mora pri tem v največji možni meri uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.

Predstavništvo v tujini za svoje potrebe oddaja javna naročila, kadar se postopki oddaje ne izvajajo v Sloveniji, v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom za finance po predhodno pridobljenem mnenju Urada za javna naročila.

Pri oddaji javnih naročil morajo biti spoštovana temeljna načela javnega naročanja po zakonu o javnih naročilih.

10. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)

Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu. Oblike, način in trajanje določi minister.

11. člen
(diplomatska akademija)

V okviru ministrstva za zunanje zadeve deluje diplomatska akademija. Delovanje diplomatske akademije se uredi s posebnim predpisom.

12. člen
(informacijski in telekomunikacijski sistem)

Za podporo opravljanju upravnih in strokovno političnih zadev, organizira ministrstvo skladno z razvojnimi cilji vlade in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki na področju zunanjih zadev zagotavlja povezanost in združljivost z ustreznimi sistemi mednarodnih združenj in organizacij, v katere se Republika Slovenija vključuje, ob tem pa servisira tudi potrebe drugih državnih organov, ki nimajo vzpostavljenega sistema lastnih telekomunikacijskih povezav s tujino.

Zgradba, sestavine in rešitve v strojni in programski opremi informacijskega sistema na področju zunanjih zadev, zlasti pa vse varnostne komponente, se ob nabavi obravnavajo kot naročila zaupne narave in se po vrsti in namenu določijo s predpisi vlade o namenski opremi.

2. PREDSTAVNIŠTVA V TUJINI

13. člen
(vrste predstavništev)

Predstavništva Republike Slovenije v tujini so diplomatska predstavništva in konzulati.

Diplomatska predstavništva so veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah. Konzulati so generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularni uradi.

14. člen
(odpiranje in zapiranje predstavništev)

Diplomatsko predstavništvo se odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko.

Konzulat se odpre ali zapre s sklepom vlade, izdanim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata, njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje.

Pri odločanju o odprtju ali zaprtju predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma drugi razlogi.

Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

15. člen
(osebje v predstavništvih v tujini)

V predstavništvih Republike Slovenije v tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela.

V predstavništvih delajo tudi zaposleni, ki jih je minister za zunanje zadeve na podlagi pisnega sporazuma s predstojniki državnih in drugih organov in organizacij imenoval za določen čas za opravljanje nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih. Za čas, ko so imenovani, jim delovno razmerje v organu, iz katerega so prerazporejeni, razen v primeru vojaških oseb, miruje. V pisnem sporazumu se uredi za vojaške osebe tudi delovnopravni status, naziv in druga vprašanja.

Za čas ko ti uslužbenci delajo v predstavništvu, so glede svojih dolžnosti in pravic izenačeni z diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije iz katere so bili napoteni na delo.

V konzulatih lahko opravljajo naloge tudi častni konzularni funkcionarji.

16. člen
(zaposlovanje lokalnega osebja)

Predstavništva Republike Slovenije v tujini lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter administrativno-tehničnih del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani Republike Slovenije, ki živijo v sprejemni državi.

Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.

17. člen
(vodja diplomatskega predstavništva)

Diplomatska predstavništva vodijo veleposlaniki. Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve.

Po določitvi predloga vlade opravi pogovor s kandidatom za veleposlanika delovno telo državnega zbora, pristojno za zunanjo politiko.

Postavitev in odpoklic vodje diplomatskega predstavništva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predsednik republike izda vodji diplomatskega predstavništva poverilna pisma.

Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.

Če razmere narekujejo, se lahko imenuje nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah, ne glede na to ali ima v teh državah Republika Slovenija diplomatsko ali konzularno predstavništvo. V času odsotnosti nerezidenčnega veleposlanika vodi diplomatsko predstavništvo v sprejemni državi začasni odpravnik poslov.

Pri mednarodni organizaciji stalno predstavništvo vodi veleposlanik ali pooblaščeni minister.

18. člen
(naloge vodje diplomatskega predstavništva)

Vodja diplomatskega predstavništva opravlja naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Uradni list SFRJ-MP, št.2/64, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS-MP, št. 9/92) oziroma dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/77, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS-MP, št. 9/92). Te naloge so zlasti:
1. predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2. podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov;
3. dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije.


Vodja diplomatskega predstavništva opravlja tudi naslednje naloge:
1. vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva;
2. v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v predstavništvu;
3. odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva;
4. opravlja druge naloge v skladu s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve.

Vodja diplomatskega predstavništva je neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi navodili, usmeritvami in pooblastili.

Vodja diplomatskega predstavništva usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v sprejemni državi.

19. člen
(naloge diplomatskega predstavništva)

Diplomatsko predstavništvo opravlja dejavnosti, navedene v dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih oziroma dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti:
1. predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2. varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb;
3. pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4. sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne organizacije;
5. uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah;
6. poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji;
7. seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike Slovenije.

Diplomatsko predstavništvo razvija svojo dejavnost predvsem na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem, informacijskem in drugih področjih. Posebno pozornost posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci.

Diplomatska predstavništva lahko v soglasju s sprejemno državo za opravljanje svoje dejavnosti na določenem področju odprejo dislocirane enote. Dislocirana enota za opravljanje dejavnosti na kulturnem področju je kulturni center Republike Slovenije.

20. člen
(opravljanje konzularnih nalog)

Diplomatsko predstavništvo opravlja v sprejemni državi tudi konzularne naloge. Kadar je v sprejemni državi tudi konzulat Republike Slovenije, opravlja diplomatsko predstavništvo konzularne naloge na tistem delu ozemlja sprejemne države, ki ne spada v konzularno območje konzulata.

21. člen
(nadomeščanje vodje diplomatskega predstavništva)

Kadar je mesto vodje diplomatskega predstavništva izpraznjeno, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje minister za zunanje zadeve. Če je vodja diplomatskega predstavništva odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje vodja diplomatskega predstavništva v soglasju z ministrom.

Če v predstavništvu ni diplomata, opravlja s soglasjem sprejemne države član osebja diplomatskega predstavništva, ki mu je vodja diplomatskega predstavništva zaupal nadomeščanje, samo tekoče administrativne zadeve in varuje arhive.

22. člen
(akreditacija v več državah)

Vodja diplomatskega predstavništva in drugi diplomati, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj svojega sedeža enake naloge kot v državi, v kateri je sedež diplomatskega predstavništva.

23. člen
(vodja konzulata)

Konzulat vodi poklicni ali častni konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve.

Minister za zunanje zadeve izda vodji konzulata patentno pismo.

Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

24. člen
(naloge konzulata)

Konzulat opravlja zlasti naslednje naloge:
1. varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev;
2. spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja;
3. poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem območju in širše o dogajanju v sprejemni državi;
4. razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi;
5. vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem območju;
6. skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije na delu v sprejemni državi.

Konzulat opravlja ob upoštevanju mednarodnega prava še druge naloge, ki so določene s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve.

25. člen
(nadomeščanje vodje konzulata)

Če je mesto vodje konzulata izpraznjeno, če je odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.

26. člen
(diplomatske naloge)

Če v državi ni diplomatskega predstavništva ali to ne more ukrepati, lahko konzulat v soglasju s sprejemno državo po posebnem pooblastilu ministra za zunanje zadeve prevzame določene diplomatske naloge in jih opravlja v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve.

27. člen
(izbor vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov)

Vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter pooblaščeni ministri so imenovani iz vrst diplomatov.

Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata se lahko imenuje tudi druga oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv. Pred imenovanjem se pridobi mnenje izbirne komisije iz 41. člena tega zakona.

Po imenovanju ministrstvo za zunanje zadeve sklene z osebo iz drugega odstavka delovno razmerje za določen čas, ki pa ne sme biti daljši od štirih let. Položaj, na katerega je bila imenovana, zasede po posebnih pripravah v notranji službi. Po razrešitvi s položaja vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko nadaljuje delo v ministrstvu za zunanje zadeve, če izbirna komisija na osnovi po 42. členu tega zakona sprejetih kriterijev oceni njeno delo kot uspešno. Za to osebo se ne uporablja 41. člen tega zakona.

Za vodjo diplomatskega predstavništva iz drugega odstavka tega člena je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima univerzitetno izobrazbo in zna dva tuja jezika, od tega enega svetovnega.

Za vodjo predstavništva iz drugega odstavka se z izjemo prvih treh odstavkov 39. člena ne uporabljajo določbe od 34. do 43. člena tega zakona. 42. člen tega zakona se za te osebe uporablja glede določanja delovne uspešnosti.

28. člen
(častni konzularni funkcionar)

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko minister za zunanje zadeve predlaga častnega konzularnega funkcionarja izmed oseb, ki živijo v sprejemni državi in uživajo ugled ter zaupanje, da bodo lahko primerno opravljale konzularne naloge.

Častni konzularni funkcionar vodi konzulat in opravlja naloge, določene v 24. členu tega zakona, če zakon, drug predpis ali navodilo ministra za zunanje zadeve ne določajo drugače.

Častni konzularni funkcionar deluje v skladu z navodili in pod nadzorom pristojnega diplomatskega predstavništva. O vseh pomembnejših zadevah se posvetuje z vodjo pristojnega diplomatskega predstavništva. V javnih nastopih ravna v skladu s stališči ministrstva za zunanje zadeve. O svoji dejavnosti tekoče obvešča pristojno diplomatsko predstavništvo in z njim usklajuje svoje delo. V primerih, ko ni pristojnega diplomatskega predstavništva, njegovo vlogo neposredno prevzame ministrstvo za zunanje zadeve.

Častni konzularni funkcionar krije stroške za delovanje konzulata, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, tablo z uradnim nazivom konzulata, pečate, koleke in tiskovine. Ministrstvo lahko izjemoma krije tudi del drugih stroškov za delovanje konzularnega predstavništva, če to zahteva velik obseg konzularnih opravil.

O kritju teh stroškov odloča minister.

29. člen
(zaščita interesov Republike Slovenije po tretji državi
in zaščita interesov tretjih držav)

Vlada se lahko dogovori s tretjo državo, da ta prevzame zaščito interesov Republike Slovenije in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.

Na temelju enakega dogovora lahko predstavništva Republike Slovenije v tujini prevzamejo zaščito interesov tretje države in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.

29.a člen
(pridobivanje podatkov o državljanih Republike Slovenije,
ki se nahajajo v tujini)

Ministrstvo za zunanje zadeve za namene nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. enotno matično številko občana;
4. naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
5. podatke o zaposlitvi;
6. podatke o premoženjskem stanju;
7. podatke o državljanstvu;
8. številko potne listine;
9. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).

Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
- iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za notranje zadeve;
- iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
- iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije, vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;
- iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov iz prejšnjih alinej;
- iz centralnega registra prebivalstva;
- od pristojnih organov tujih držav.

Podatke iz prvega odstavka tega člena za namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja.

Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena.

Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.

30. člen
(posebna misija)

Posebna misija je začasna misija, ki predstavlja Republiko Slovenijo in jo le-ta pošlje v drugo državo z njenim soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali da bi izpolnila določeno nalogo.

Vlada s sklepom določi vodjo in člane posebne misije ter njen mandat in način financiranja misije.

Naloge, povezane z delovanjem posebne misije, opravlja ministrstvo za zunanje zadeve.

31. člen
(urad)

V posebej utemeljenih primerih in ko je to v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve dovoli odprtje urada Republike Slovenije v tujini.

3. MEDNARODNE CIVILNE MISIJE

32. člen
(sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah)

Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih misijah.

Podrobneje se udeležba v mednarodnih civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti.

III. ZAPOSLENI V MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE

1. SPLOŠNA DOLOČBA

33. člen
(vrste zaposlenih)

Javne naloge na področju zunanjih zadev opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa delavci.

Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače.

2. DIPLOMATI

34. člen
(diplomat)

Diplomat je javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev. Javne naloge na področju zunanjih zadev diplomati izvršujejo v nazivu.

Za imenovanje diplomatov na položaj vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov ter njihov odpoklic se uporabljajo ustrezne določbe tega zakona.

35. člen
(sklenitev delovnega razmerja)

Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne pogoje.

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja so:
1. aktivno obvladanje dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega;
2. psihofizična sposobnost;
3. osebnostna primernost;
4. da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih razlogov na njeni strani.

Oseba je osebnostno primerna, če se je ali se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.

36. člen
(notranja in zunanja služba)

Minister za zunanje zadeve v skladu z zakonom in drugimi predpisi glede na delovne potrebe ob upoštevanju njihovih družinskih razmer razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo.

Zunanja služba se opravlja v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.

Prva razporeditev v zunanjo službo praviloma ni možna pred potekom dveh let dela v notranji službi.

37. člen
(trajanje razporeditve v zunanjo službo )

Čas razporeditve diplomata v zunanjo službo traja praviloma štiri leta od dneva prihoda v kraj službovanja.

Minister za zunanje zadeve lahko zaradi delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov skrajša oziroma podaljša čas razporeditve. Med upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti prošnja prizadetega, negativna ocena dela in predlog sprejemne države, med upravičene razloge za podaljšanje pa dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji. Skupna doba neprekinjenega službovanja v tujini ne sme preseči osem let.

Spremembe iz prejšnjega odstavka morajo biti diplomatu sporočene najmanj tri mesece pred njihovo izvršitvijo.

Po zaključenem službovanju v zunanji službi mora diplomat pred ponovnim odhodom v tujino v skladu s potrebami dela v ministrstvu ostati določen čas v notranji službi, vendar ne manj kot dve leti. Na delo v notranjo službo razporedi diplomata in imenuje v naziv z odločbo minister za zunanje zadeve. Diplomata, ki je v zunanji službi imel naziv veleposlanika, se imenuje v naziv pooblaščenega ministra ali veleposlanika.

38. člen
(razporejanje diplomatov na delo v druge državne organe)

Diplomat je lahko razporejen na delo v drug državni organ zaradi opravljanja nalog s področja zunanjih zadev, ki ustrezajo njegovemu nazivu. Razporeditev se opravi po dogovoru s predstojnikom drugega državnega organa za določen čas na podlagi pisnega sporazuma.

V primeru iz prvega odstavka tega člena diplomat sklene delovno razmerje v organu, v katerega je bil razporejen, pravice in obveznosti v ministrstvu za zunanje zadeve pa mu mirujejo.

39. člen
(diplomatski in konzularni nazivi)

Diplomatski nazivi so: veleposlanik, pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I. sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše.

Konzularni nazivi so: generalni konzul, konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent.

Konzularni nazivi se uporabljajo v konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul - pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda - prvi svetovalec, svetovalec, konzul - I. in II. sekretar; vicekonzul - III. sekretar; konzularni agent - ataše.

Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in ženski spol.

Nazivi so pogoj za imenovanje na delovna mesta.

40. člen
(imenovanje v naziv)

Pogoji za imenovanje v naziv so univerzitetna izobrazba, državni izpit iz javne uprave, diplomatski izpit in delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve.

Za delovnim izkušnjam v ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv kot enakovredne štejejo delovne izkušnje, pridobljene med delom na področju mednarodnih odnosov v drugih državnih organih in znanstveno raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.

Diplomatski izpit se opravlja po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve.

Glede spregleda državnega izpita iz javne uprave se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se lahko imenujejo v naziv brez diplomatskega izpita, pod pogojem, da ga opravijo v roku enega leta.

Diplomate imenuje v naziv in jih razreši naziva minister za zunanje zadeve.

Vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve določi podrobnejše pogoje za imenovanje v nazive glede smeri zahtevane izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj.

41. člen
(javni natečaj)

Ministrstvo za zunanje zadeve objavi javni natečaj za kandidate za diplomate.

Izbirni postopek med kandidati, ki se prijavijo na javni natečaj in izpolnjujejo pogoje iz 35. člena opravi izbirna komisija. Izbirna komisija izbere kandidate na osnovi rezultatov preizkusa osebnostne primernosti in obvladovanja tujih jezikov.

Člane izbirne komisije imenuje in razrešuje minister.

Minister podrobneje določi izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena.

Z izbranimi kandidati, ki prvič sklepajo delovno razmerje, se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe. Po opravljenem državnem izpitu iz javne uprave se z osebo sklene delovno razmerje do pridobitve diplomatskega izpita, vendar največ za čas dveh let ter se jo imenuje v naziv v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.

42. člen
(ocenjevanje)

Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše predpise o kriterijih ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.

Ocena uspešnosti diplomata je eden od kriterijev za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.

43. člen
(napredovanje)

Kriterije, postopek in pravila za napredovanje diplomata določi minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.

3. POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DIPLOMATOV

44. člen
(plača)

Plače, dodatke in druge prejemke zaposlenih iz prvega odstavka 33. člena tega zakona določi z uredbo vlada na predlog ministra. Pri tem upošteva posebne delovne pogoje pri opravljanju del v predstavništvih v tujini, uporabo tujih jezikov pri izvrševanju javnih funkcij in javne službe, opravljanje nalog na različnih lokacijah in vpliv opravljanja službe na družino diplomata.

Pri določanju višine plače v posameznih državah se upoštevajo življenjski stroški v različnih državah, ki jih letno objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov in druge relevantne okoliščine.

Pri vodji diplomatskega predstavništva se pri določitvi plače upošteva tudi obseg in zahtevnost dela v določenem predstavništvu.

45. člen
(obveznosti in prepovedi)

Posebne obveznosti diplomatov so:
1. varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij in ustanov;
2. izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona;
3. delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil, usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve;
4. varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike Slovenije;
5. delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava;
6. poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče, natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije;
7. izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja predstavništva;
8. varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke;
9. upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna pravila v sprejemni državi;
10. delovati in živeti nazivu primerno.

Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se s pridobitno dejavnostjo, razen:
1. gospodarjenja z lastnim premoženjem;
2. samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela;
3. interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki je združljivo z njihovo funkcijo;
4. delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah varovanja interesov iz delovnega razmerja.

Diplomat ne sme imeti funkcij v organih političnih strank.

46. člen
(ukrepi zaradi kršitve obveznosti in prepovedi)

Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom.

Sankcije po postopku, kot ga določa zakon, izreče pristojni organ.

V primeru uvedbe disciplinskega postopka kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali v primeru v skladu z zakonom o javnih uslužbencih ugotovljene nesposobnosti opravljanja nalog delovnega mesta v zunanji službi lahko minister izda odločbo o vrnitvi v notranjo službo. Odločba postane dokončna z vročitvijo. Zoper odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

Za uvedbo in vodenje disciplinskih postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.

47. člen
(delo preko polnega delovnega časa)

Diplomati so dolžni tudi brez naloga nadrejenega neodložljive naloge opraviti preko polnega delovnega časa, v soboto, nedeljo, državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan. Te naloge so posebej nudenje konzularne zaščite državljanom Republike Slovenije v tujini, če bi odlašanje imelo resne posledice, ter pridobitev in posredovanje iz službenih razlogov nujno potrebnih informacij.

Diplomati so dolžni v skladu z zakonom opravljati delo preko polnega rednega delovnega časa, delo v soboto, nedeljo in državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan.

V zunanji službi je opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače.

48. člen
(pripravljenost za delo)

Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti diplomat v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali doma.

Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti.

Če diplomat med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti diplomata.

V primeru, ko število opravljenih delovnih ur diplomata presega število ur njegove mesečne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

V zunanji službi se pripravljenost za delo ne šteje kot poseben delovni pogoj, se pa upošteva pri določitvi plače.

49. člen
(delo v posebnih razmerah v zunanji službi)

Diplomati v zunanji službi so dolžni, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog, opravljati delo v posebnih razmerah.

Posebne razmere so:
- delo v posebnih življenjskih pogojih;
- delo na nevarnih območjih;
- delo v težkih podnebnih razmerah.

Delo na nevarnih območjih odredi minister, če tako izhaja iz obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija ali če je to v interesu države.

V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena je diplomat upravičen do posebnega zavarovanja, ki ga sklene ministrstvo za zunanje zadeve.

50. člen
(posebno vrednotenje dela)

Diplomatom, ki opravljajo delo v zunanji službi v posebnih življenjskih pogojih, na nevarnih območjih ali v težkih podnebnih razmerah pripada poseben dodatek.

51. člen
(priznanje zavarovalne dobe in pravica
do vrnitve zakonca v delovno razmerje)

Čas bivanja zakonca diplomata, ki je na delu v tujini, se všteje v zavarovalno dobo, če je bil zakonec do odhoda v tujino v delovnem razmerju ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Prispevke krije proračun.

Zakonec diplomata iz prvega odstavka tega člena, ki z diplomatom biva v tujini, ima pravico do vrnitve na delo v organizacijo oziroma k delodajalcu, kjer je imel sklenjeno delovno razmerje.

Pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

52. člen
(kritje stroškov in zavarovanje)

Ministrstvo za zunanje zadeve krije zaposlenim stroške, ki nastanejo v zvezi z razporeditvijo in bivanjem zaposlenih in njihovih družinskih članov v tujini.

Ministrstvo za zunanje zadeve krije stroške zavarovanja osebja v predstavništvih v tujini, ki so ob upoštevanju zaposlitev v tujini potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja diplomatov in njihovih družinskih članov.

Pravice v zvezi s kritjem stroškov in zavarovanjem uredi vlada z uredbo.

53. člen
(nesreča pri delu in poklicna bolezen)

Za nesrečo pri delu in poklicno bolezen se v smislu veljavnih predpisov štejejo tudi nesreče in bolezni zaradi bivanja v kraju službovanja, ki so posledica tamkajšnjih, od življenjskih razmer v domovini bistveno različnih okoliščin. V teh primerih ima diplomat pravico do polnega nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana.

4. DELAVCI, KI OPRAVLJAJO SPREMLJAJOČA DELA

54. člen
(smiselna uporaba določb in sklenitev delovnega razmerja za določen čas)

Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega odstavka 44. člena, prve, druge, tretje, sedme, osme in devete točke prvega odstavka 45. člena ter določbe 46. - 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce, ki opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi.

Za delo v zunanji službi lahko minister za zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se na podlagi internega razpisa ugotovi, da v notranji službi za taka dela ni primernih kandidatov.

55. člen
(imenovanje v konzularni naziv)

Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela, se lahko ob soglasju izbirne komisije imenujejo v konzularni naziv, če imajo univerzitetno izobrazbo in najmanj petletne delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve.

IV. TUJA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI

1. TUJA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA

56. člen
(odpiranje tujih diplomatskih predstavništev)

Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske odnose, lahko v Ljubljani odpre diplomatsko predstavništvo.

Pristojni organi o lokaciji prostorov diplomatskega predstavništva in rezidence odločajo na podlagi mnenja ministrstva za zunanje zadeve.

Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za tuja konzularna predstavništva in predstavništva mednarodnih organizacij.

57. člen
(dislocirane enote tujih diplomatskih predstavništev)

Tuja diplomatska predstavništva s sedežem v Republiki Sloveniji lahko odprejo enote, ki so ločene od sedeža predstavništva, za opravljanje dejavnosti na konzularnem, gospodarskem, informativnem, izobraževalnem in kulturnem področju, če njihovo delo vodijo osebe, ki so akreditirane v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona.

Soglasje za odprtje dislocirane enote in njen sedež izda ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov.

58. člen
(nerezidenčni vodje tujih diplomatskih predstavništev)

Država, s katero ima Republika Slovenija diplomatske odnose, lahko s soglasjem ministrstva za zunanje zadeve v Republiki Sloveniji akreditira vodjo diplomatskega predstavništva s sedežem v drugi državi, potem ko je ta kot vodja diplomatskega predstavništva že akreditiran v državi, kjer ima svoj sedež.

59. člen
(soglasje za imenovanje vodje tujega diplomatskega predstavništva)

Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve, ki o izdanem soglasju obvesti tujo državo.

Soglasje za imenovanje odpravnika poslov daje minister za zunanje zadeve.

60. člen
(poverilna pisma vodij tujih diplomatskih predstavništev)

Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, z izjemo odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča.

Poverilno pismo odpravnika poslov sprejme minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča.

61. člen
(akreditacija tujega diplomatskega osebja)

Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva.

Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z Republiko Slovenijo.

62. člen
(diplomatske, konzularne in službene izkaznice)