arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Jahalni center Starošinci (Starošinci, 07.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Osrednja vloga OZN pri graditvi globalnega zavezništva - Govor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na splošni razpravi 58. zasedanja GS OZN

New York, 09/26/2003  |  govor


Klikni za povečavo Spoštovani,
ideja ZN je velika dobra ideja, ki se je rodila iz človeškega trpljenja in iz skupne univerzalne želje po boljšem življenju. Kljub mnogim zelo težkim izzivom je v svoji več kot polstoletni zgodovini odigrala pomembno vlogo. To ji je uspelo, ker se je bila sposobna prilagajati in v okviru vedno novih omejitev našla nek modus operandi za uresničevanje svojih ciljev, čeravno včasih v omejenem obsegu. Še posebej lahko izpostavimo dosežke OZN na področju ohranjanja miru, humanitarne pomoči in razvoja mednarodnega prava in univerzalnih vrednot, ki jih le-ta normira. Dosedanja vloga OZN je nedvomno dokaz, da se vsi problemi mednarodne skupnosti ne dajo reševati uni- ali bilateralno. V času vse večje globalne soodvisnosti pa je takih problemov, ki jih države ne morejo reševati niti same niti v sodelovanju z omejenim številom držav, vse več.

Multilateralizem OZN mora zato graditi na vrednotah, ki v ospredje ne postavljajo kratkoročnih koristi posameznih držav ali interesnih skupin. Temeljiti mora na spoznanju, da dolgoročno ne more biti srečen nihče, če ga obkrožajo ljudje, ki živijo v bedi in nimajo osnovnih pogojev za dostojno življenje. Vrednote, utemeljene na takšnem spoznanju, morajo ob vse večji globalni soodvisnosti človeštva postati tudi neločljiv del odnosov med državami.

Vse večja globalna soodvisnost se kaže tudi na področju varnosti, ki je najosnovnejši temelj za dobrobit človeštva. Ekonomske, medetnične in verske napetosti niso več omejene na posamezne države ali regije, ampak imajo potencialno globalni učinek. Na to je drastično opozoril teroristični napad na ZDA, na to opozarjajo iraška kriza in druga krizna žarišča.

Klikni za povečavo Nobenega dvoma ni, da je učinkovit boj proti mednarodnemu terorizmu in širitvi orožja za množično uničevanje mogoč le ob širokem sodelovanju držav. OZN je pri graditvi globalnega zavezništva odigrala osrednjo vlogo in jo mora ohranjati tudi naprej.

Ko se borimo proti univerzalnemu zlu terorizma, moramo veliko pozornost nameniti ohranjanju naših obče civilizacijskih pridobitev. Med njimi zavzemajo človekove pravice nedvomno najvidnejše mesto. Včasih "hobsovski" dilemi med varnostjo in svobodo ne moremo izogniti. Toda, zavedati se moramo, da žrtvovanje svobode na račun varnosti pogosto konča z manj svobode in z manj varnosti. Zato moramo v največjem možnem obsegu zagotavljati upoštevanje mednarodnih obvez za spoštovanje človekovih pravic.

Mednarodna skupnost je naredila pomemben korak v smeri uveljavljanja človekovih pravic z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča. Upamo, da najhujše kršitve ne bodo več ostale nekaznovane in da bo sodišče uspelo take kršitve v bodoče odvračati s svojim neodvisnim delovanjem.

V zadnjem letu je bilo največ pozornosti mednarodne skupnosti posvečene Iraku. Razvoj dogodkov je najprej pokazal na omejitve multilateralnega sodelovanja in odločanja. V končni fazi pa je pokazal na omejenost enostranskega spopadanja z velikimi izzivi mednarodne varnosti, na omejitve unilateralizma. Kompleksnost pokonfliktne obnove in revitalizacije Iraka namreč zahteva čim širšo podporo mednarodne skupnosti in Iračanov. OZN pooseblja takšno podporo, zato mora biti tudi njena vloga v Iraku drugačna: bolj aktivna in hkrati avtonomna. Šele tako močna OZN – s širše definiranim mandatom – bo postala tisto, kar si vsi želimo: dejavnik stabilnosti v Iraku samem kakor tudi v regiji. S takšno vlogo OZN se bomo najbolj oddolžili tragično preminulim predstavnikom OZN v Iraku, Vieiri de Melli in njegovim sodelavcem. Živeli bodo v našem spominu in v naših delih.

Zaradi osredotočenosti na najbolj izpostavljene krize in boj proti mednarodnemu terorizmu ne smemo zanemariti drugih nevarnosti za svetovni mir in varnost. To velja predvsem za območja v Afriki, ki zahtevajo pomoč za prekinitve spopadov in odpravljanje vzrokov zanje. Tudi Afganistan je vse bolj pozabljen. In to kljub temu, da obstaja velika nevarnost, da se kronična nestabilnost sprevrže v novo državljansko vojno.

Pozabiti pa ne smemo niti regije Jugovzhodne Evrope, ki je v devetdesetih letih predstavljala eno glavnih groženj mednarodnemu miru in varnosti. Regija JVE je sedaj mirna. Toda, še vedno je odvisno od aktivne vloge mednarodne skupnosti, ali bosta stabilizacija in konsolidacija pokonfliktne regije uspešni. Zato mora mednarodna skupnost namenjati ustrezno pozornost politični in socialni konsolidaciji regiji.

Svet se z iraško krizo ne sme reducirati na vprašanja vojaške varnosti in potencialno na neke vrste militarizacijo mednarodne varnosti. Osredotočati se moramo na vire ogrožanja mednarodne varnosti. Zavzemati se moramo za odgovoren in solidaren razvoj, ki ne bo povzročal poglabljanja razlik med revnimi in bogatimi. Preseči je treba razvojni vzorec, ki vodi k povečevanju razlik in napetosti ter zagotoviti perspektivo vsem, tudi t. i. tretjemu svetu. V tem smislu moramo zagotoviti takšna pravila mednarodne trgovine, ki bodo manj razvitim državam omogočila izkoriščanje virov na način, ki jim bo zagotavljal kar največ koristi. Propad pogajanj v Cancúnu moramo vzeti resno. Razvite države morajo nanj odgovoriti tako, da bodo sprejele več zahtev držav v razvoju. Deklaracija tisočletja in razvojni cilji, ki smo si jih v njej zadali, so pomemben odgovor na takšne izzive. Zato moramo po svoji močeh prispevati k uresničevanju teh ciljev. Naj tu še posebej opozorim na problematiko boja proti okuženosti z virusom HIV/AIDS in pozdravim konferenco Generalne skupščine na visoki ravni, ki je bila posvečena tej tematiki.

Objektivno povečevanje soodvisnosti človeštva zahteva krepitev vloge svetovne organizacije. Za to pa je potrebna njena revitalizacija in prilagoditev novim zahtevam. Generalni sekretar Kofi Annan je v svojem dosedanjem mandatu že veliko naredil na področju racionalizacije in učinkovitejšega delovanja ZN. Za dosežke mu čestitamo in ga podpiramo v njegovih nadaljnjih naporih v tej smeri.

Iskreno pozdravljamo namero generalnega sekretarja, da ustanovi panel eminentnih osebnosti, ki bodo preučile sodobne izzive za mir in varnost, ocenile delovanje glavnih organov OZN ter priporočile načine za krepitev organizacije. Glede revitalizacije in reforme generalne skupščine je že identificiran niz vprašanj in predlogov, ki uživajo večinsko podporo, tudi slovensko. Te predloge pa je sedaj potrebno uresničiti v praksi.

Naj ponovno poudarim prepričanje Slovenije, da je potrebno Varnostni svet spremeniti tako, da bodo v njemu zastopane tiste države, ki nosijo največjo odgovornost za ohranjevanje mednarodnega miru in varnosti. Hkrati mora biti zagotovljena ustrezna zastopanost ostale mednarodne skupnosti, ki bo dajala organu kot takemu ustrezno legitimnost.

Poleg na potrebo po reformi funkcioniranja ZN bi želel opozoriti tudi na to, da veliko napačnih predstav o OZN izhaja prav iz preskromne informiranosti o organizaciji. Na osnovi dosedanjih izkušenj bi lahko OZN razmislila o ideji širitve lastne mreže univerz po svetu. Te univerze bi bile podvržene nacionalnim zakonodajam, hkrati pa bi skrbele za kvalitetno izobraževanje v duhu OZN. Koristi takšne politike bi bile velike: Študenti bi pridobili pomembna znanja o OZN, hkrati pa bi OZN prispevala k dvigu izobrazbe ter k širjenju svojih temeljnih vrednot.

Globalizacijski procesi nam odpirajo oči o usodni soodvisnosti celotnega človeštva. Na nove izzive se moramo odzvati z okrepljenim prizadevanjem za globalizacijo vrednot, k razvoju katerih je pomembno prispevala ravno OZN: vrednot mednarodnega miru in varnosti, spoštovanja človekovih pravic, solidarnosti in odgovornosti do narave. Pri tem pomembnem procesu mora OZN še naprej igrati osrednjo vlogo. Zato moramo narediti vse, kar je potrebno, da bo lahko svoje spoštovanja vredne cilje in vrednote tudi udejanjala. In tako ustvarjala boljši svet.
Hvala.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani