arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na eko - tržnici (Ljubljana, 10.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik republike na 10. peterburškem mednarodnem gospodarskem forumu

Sankt Peterburg, Rusija, 06/13/2006  |  sporočilo za javnost, govor, izjava


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes v Sankt Peterburgu, Rusija, udeležil 10. peterburškega mednarodnega gospodarskega foruma na temo "Človek v prostoru 21. stoletja: gospodarstvo, politika, kultura, kvaliteta življenja", kjer je zbrane je nagovoril:


Klikni za povečavo"Spoštovani predsednik, g. Vladimir Putin, spoštovani gostje, kolegi, dame in gospodje,

Zelo sem vesel, da se vam lahko pridružim tukaj v Sankt Peterburgu na 10. gospodarskem forumu. Njegova tema je bila izbrana ob pravem času. Smo v kritičnem obdobju človeškega razvoja in čas je za nekaj temeljnih izbir. Ali bomo zapravili svoje okolje, da bi opravičili povečanje dobička? Ali bomo še naprej spodbujali neenakosti na lokalni in globalni ravni? Ali bomo povečevali vrednost delničarjev, pa čeprav z izkoriščanjem otrok? Kako zaščitimo svoje družbeno ravnovesje in ohranimo mrežo družbene podpore za tiste, ki zaostajajo?

Dame in gospodje,
boj za dobiček je vsadil v nas stalen paradoks. Kot posamezniki zapuščamo svoj družbeni kontekst. Številni na robu pa postajajo zelo nesrečni. Prepričan sem, da del sodobnega terorizma izvira iz človeške odtujenosti in degradacije posameznika, ki jo povzročajo resne prekinitve družbenih dogovorov.

Klikni za povečavoPoudarjanje učinkovitosti in prizadevanja za zmanjšanje presežkov delovne sile s ciljem povečanja dobička slabijo našo družbo. Če v sistemu ni nič več odvečnega smo pravzaprav na skoraj vsakem koraku izpostavljeni nevarnosti. Zato je terorizem v 21. stoletju tako učinkovita grožnja.

Gospodarski razvoj mora temeljiti predvsem na vzdržnosti in zagotavljati kontinuiteto. Ne verjamem, da smo že uspeli predlagati sistem, ki prinaša dobiček in je hkrati družbeno in naravovarstveno ozaveščen. V resnici je ravno nasprotno.

Dragi prijatelji,
zelo me skrbi neenakost med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. To neskladje je glavno gonilo družbenih napetosti, ki povzročajo politično nestabilnost in spore. Gospodarski prepad je gotovo zelo očiten med Zahodom in Afriko ter deli Azije. Na strani kulture, in mogoče celo družbe, pa so pomanjkljivosti mogoče ravno obratne.

Vendar iz Evrope ni treba gledati daleč v Afriko, da bi našli družbeno neenakost, skrajno revščino in diskriminacijo. Neenakost je žal še vedno del realnosti v urbanih centrih Evrope. Vzemimo le primer evropskih getov. Zelo sem bil pretresen, ko sem lani gledal nemire, ki so zajeli Francijo. Je pa trebi reči, da ne gre le za francoski problem. To je bil le opomin, da v Evropi nismo uspešni pri vključevanju manjšin v družbo.

Klikni za povečavoTo je dobesedno primer neuspeha v človeški evoluciji in pomanjkanja občutka za družbeno solidarnost.

Vse odkar je ameriški politološki znanstvenik Francis Fukuyama napisal esej »Konec zgodovine« se za nekatere zdi, da so prenehali premišljevati kako bi izboljšali našo družbeno zgradbo. Po mojem mnenju sta neoliberalizem in spodbujanje demokracije popolnoma legitimna modela dokler razumemo, da je obveznost družbenega razvoja enako velika. Tukaj zagovarjam drugačno družbeno pogodbo: liberalizem s človeškim obrazom.

Klikni za povečavoMenim, da je naš skupen neuspeh in politična sramota, da recimo imamo cepivo za zdravljenje tuberkuloze in malarije, pa kljub temu tisoči otrok v Afriki še naprej umirajo zaradi teh bolezni. Bolje moramo opredeliti našo skupno odgovornost glede razvoja v Afriki in Aziji, kjer skrajna revščina povzroča smrt otrok, otroško prostitucijo, podhranjenost, spore, in razširjenost nalezljivih bolezni.

Glede na to, da živimo v povezanem svetu, smo neposredno udeleženi v usodi tistih držav, ki jim ni uspelo vzpostaviti sistemov zgodnjega obveščanja o zunanjih oblikah asimetrične grožnje.

Klikni za povečavoEkselence.
Težave imamo tudi z zagotavljanjem energije – porabimo preveč ogljikov, neto povpraševanje po nafti in zemeljskem plinu pa narašča hitreje kot so neto zmogljivosti ponudbe. To pomeni, da bo svet kmalu prestopil prag in bo razlika med ponudbo in povpraševanjem po nafti in zemeljskem plinu negativna. V svetovnem merilu se bo povečala verjetnost sporov povezanih z energijo. Pomanjkanje nafte in zemeljskega plina bosta imela velik vpliv na dinamiko naše družbe, na naše gospodarske modele, in na naše politične izglede.

Zakaj bi čakali? Že vnaprej bi morali prilagoditi svoje obnašanje, da bi zmanjšali vpliv šoka v prihodnosti.

Pri zagotavljanju energije ne gre le za cevovode, terminale za LNG, geopolitiko, plin in nafto. Predvsem gre za odnos vsakega posameznika do varčevanja z energijo in raziskovanja alternativnih virov energije. Več moramo vlagati v raziskave. S pomočjo nanotehnologije bomo na primer lahko zamenjali bakrene in aluminijaste električne vode z vodniki, narejenimi iz ogljikovih nanocevi. Za razliko od bakrenih vodnikov se lahko po nanoceveh prenaša več kot miljarda amperov toka na kvadratni centimeter, in za razliko od kovinskih žic se pri njih zgubi zelo malo energije v obliki toplote.

Mnogi razsipno uporabljamo energijo. Trdno sem prepričan, da bi morali zmanjšati njeno porabo. S pomočjo aktivnosti za varčevanje z energijo lahko precej izboljšamo evropsko energetsko prihodnost.

Dame in gospodje.
Ob zaključku naj rečem, da je razvoj človeka v 21. stoletju odvisen od tega ali bomo našli ravnotežje med trajnostnim razvojem in opolnomočenjem posameznika. Da pa bi dosegli to ravnotežje, je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo pomagali premostiti razvojno vrzel, krepiti človeške sposobnosti, izboljšati stanje družbe in državnih ustanov in podpirati strategije varčevanja z energijo.

Hvala lepa!"


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je odgovoril tudi na vprašanja medijev (nelektorirano):

Gospod predsednik, v svojem govoru ste omenili trajnostni razvoj, socialne razlike in pa skrb tudi za te bolj revne plasti prebivalstva po svetu. Ali menite, da so vaše besede kaj vplivale tudi na druge udeležence? Tudi gospa predsednica Finske Tarja Halonen je omenila boj proti podnebnim spremembam. Ali se nekako ta klima obrača tudi k tem vprašanjem, ne samo, kot ste dejali, neki gonji za dobičkom in uničevanjem narave?

dr. Janez Drnovšek: "Prepričan sem, da se obrača in da se bo obračalo. V zadnjem času vedno govorim o teh vprašanjih. Tudi na vseazijski konferenci sem o tem govoril, ravno tako o okolju in sociali, tam je morda to še bolj potrebno, ampak seveda tudi tukaj. Enostavno moramo najti takšne gospodarske prijeme, če tako rečemo, ki bodo gospodarsko tako učinkoviti, ampak seveda ne bodo pozabili niti na okolje niti na socialo. In to je edina garancija za nek trajnostni razvoj, za razvoj, ki bo trajal, ki ne bo samo od danes do jutri. Danes bi imeli velike dobičke, jutri pa potem vse probleme od socialnih do ekoloških. Torej, danes moramo misliti na jutri, in to je osnova in treba je to govoriti tudi poslovnežem. Torej, tako kot danes tukaj."

Mislite, da se jih bo prijelo? Ta nauk, bi rekel, trajnostni razvoj, predvsem. Se pravi razvoj v skladu z naravnimi danostmi in ne v škodo okolju in seveda tudi socialnim kategorijam.

dr. Janez Drnovšek: "Mislim, da. Marsikoga se je že, ne še vseh. Imamo že odgovorne podjetnike, ki se zavedajo, da če želijo dalj časa delati v nekem okolju, da mora biti potem tam tudi nek socialni mir, da ne smejo uničevati okolja. Torej, tudi ekološko, ampak, da morajo to upoštevati tudi pri svojih poslovnih odločitvah. In pomembno je neko, jaz pravim temu, partnerstvo med lokalnimi skupnostmi ali tudi širšimi političnimi skupnostmi in biznisom, da ta vprašanja rešujejo nekako skupaj. In mislim, da bomo šli v prihodnje v tej smeri. Torej, v smeri tudi socialno in ekološko odgovornega biznisa in da bomo torej vedno bolj imeli to kot nek standardni način obnašanja."

Kakšen je vaš vtisi o forumu?

dr. Janez Drnovšek: "Vsekakor so takšna srečanja koristna. Jaz sem zadovoljen. Vedno pride do neke interakcije med različnimi pogledi in prav je, torej, da se slišijo tudi druge dimenzije, da ne slišimo samo ekonomske učinkovitosti kot poante, ampak še druge, tiste širše, o katerih smo govorili. In po drugi strani je to vedno tudi priložnost za srečanja, za kakšne nove gospodarske projekte, ki lahko iz tega izidejo. Zdi se mi, da je zdaj zelo porasel interes ruskih podjetij za investicije v Sloveniji."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani