arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na sejemski prireditvi 'Narava in zdravje' (Ljubljana, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Nagovor predsednika republike na slovesnosti ob 200. obletnici rudarjenja v Trbovljah

Trbovlje, 11/10/2004  |  sporočilo za javnost, govor


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes udeležil slovesnosti ob 200. obletnici uradnega začetka rudarjenja v Trbovljah, ki je potekala v Delavskem domu Trbovlje.

Predsednik republike je udeležence slovesnosti nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):


Klikni za povečavo"Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Vesel sem, da ste me povabili na proslavo ob dvestoletnici rudarjenja v Trbovljah. To je spoštljiva obletnica. Obletnica, ki zaznamuje dve stoletji delovanja v Trbovljah, v revirjih, dvesto let življenja številnih generacij. Rudarjenje ni bilo samo pridobitna dejavnost, dejavnost, s katero so ljudje skušali pridobiti sredstva za svoje preživetje, ampak je bilo rudarjenje tudi dejavnost, ki je zaznamovala celoten način življenja v revirjih. Neizbrisno se je vpisala ne samo v podobo revirskih mest, ampak tudi v način življenja, mentaliteto ljudi. In marsikaj v tem načinu življenja, v mentaliteti rudarjev je spoštovanja vrednega in zelo lepega. Ena izmed takšnih stvari je vsekakor solidarnost, ki se je velikokrat pokazala med rudarji takrat, ko jim je šlo slabo, ko je prišlo do nesreč, takrat so vsi potegnili skupaj. Tudi sam sem preživel mladost v rudarskem okolju, zato nekoliko poznam to miselnost in vem, kakšen vpliv je imelo rudarjenje na življenje v teh krajih skozi desetletja in stoletja. Rudarjenje je bilo vedno spoštovan in cenjen poklic. Vemo, da je bilo to eno izmed najtežjih del.

Klikni za povečavoTudi rudnik Trbovlje je bil skozi ves ta čas cenjeno in spoštovano podjetje, okrog katerega se je vse vrtelo, vsa dejavnost v revirjih, vse je bilo nekako vezano na to temeljno rudarsko dejavnost. Veliko generacij in ljudi si je s tem zagotovilo svoje življenje. Sedaj se rudarstvo počasi izteka. Tako kot se vse izteče, nobena stvar ne traja večno, se iztečejo tudi tiste dejavnosti, ki so nas dolga leta spremljale, kot je rudarstvo. Pred nekaj leti smo poskušali še nekoliko podaljšati življenje Rudnika Trbovlje – Hrastnik, vendar so se takrat naše državljanke in državljani na referendumu odločili, da bi postopno zaključili s to dejavnostjo. Prihodnost bo pokazala glede na negotove energetske razmere v svetu, ali je bila takšna odločitev pravilna ali ne. Vendar je bilo to za Trbovlje in regijo neka prelomnica. Začelo se je prehodno obdobje, ko mora rudarstvo preiti v neke druge dejavnosti. Leta, ki so sedaj pred rudnikom, pred občino Trbovlje pa tudi občino Hrastnik, so zelo pomembna leta. Sedaj bo treba najti nadomestne dejavnosti in zagotoviti delo prihodnjim generacijam. Tisto, kar je rudarstvo izpolnjevalo skozi dvesto let, bo treba nadomestiti s čim drugim. Če pogledamo svet, vidimo, da je v takšnih obdobjih marsikje prihajalo do hudih pretresov, da so cele pokrajine postale prazne in opustošene. Ko so rudnike zaprli, se je življenje v takšnih regijah skoraj ustavilo.

Klikni za povečavoSeveda danes pri nas ne sme biti tako. Že zapiranje rudnika Zagorje je pokazalo, da je v naši državi mogoče najti instrumente, tudi sredstva, zato da se gospodarska dejavnost nadaljuje in se rudarjenje nadomesti. Mislim, da je tudi država s svojimi sredstvi in projekti kar precej prispevala k temu, da proces zapiranja rudnika tam poteka dokaj uspešno oziroma da se gospodarska dejavnost uspešno nadaljuje. To bo potrebno tudi v Trbovljah in Hrastniku. Država danes ima za to instrumente, ne samo Slovenija, tudi Evropska unija ima instrumente, s katerimi je možno spodbuditi iskanje nadomestnih dejavnosti. Mislim, da je treba v naslednjih letih vso energijo usmeriti v to, da se te možnosti izkoristijo. Po eni strani, da se izkoristijo vsa sredstva, poleg naših lastnih sredstev v veliki meri tudi sredstva Evropske unije, da se vzpostavi ustrezna infrastruktura, da se vzpostavijo ustrezni pogoji, tako materialni kot tudi človeški, za prekvalifikacijo in usposabljanje delavcev, za nova delovna mesta in novo podjetništvo. Vem, da je to težko, zlasti v Trbovljah, kjer zapiranje rudnika sovpada s krizo nekaterih drugih dejavnosti, npr. tekstilne industrije. Da je to tipična situacija, ko staro industrijsko mesto ne more več nadaljevati s starimi dejavnosti in bi moralo v sorazmerno kratkem času poiskati nove možnosti. To je težka situacija, vendar je treba najti najboljši možni izhod. Včasih se vse ne da rešiti na najboljši način v tistem trenutku, vendar mislim, da s stalnim prizadevanjem, prizadevanjem vas tu v Trbovljah in prizadevanjem državnih institucij lahko tudi Trbovlje najde svojo prihodnost v novih dejavnostih, ki bodo nadomestile rudarstvo. Prepričan sem, da vam bo to uspelo in da bomo skupaj prišli tudi skozi takšno težko razvojno situacijo in na ta način dostojno zaključili to spoštovanja vredno tradicijo rudarstva v Trbovljah.

Ob tej priložnosti čestitam tudi vsem rudarjem in upokojencem, rudarjem, ki ste tu ob tej spoštljivi obletnici, za vaš prispevek k tej dejavnosti in želim vsem tudi uspešno delo, dokler rudnik bo in tudi še naprej. Hvala lepa."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani