arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret s tiskovne konference (Ljubljana, 27.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Pogovor s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom na Radiu Ptuj

Ptuj, 05/26/2005  |  intervju


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil včeraj gost četrte mreže radijskih postaj. S predsednikom se je pogovarjala novinarka Anemari Kekec v studiu Radia Ptuj. Zapis pogovora v celoti (neavtoriziran zapis):

ikona avdioPogovor s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom na Radiu Ptuj (23,5 MB)



Novinarka: Spoštovani poslušalci in cenjene poslušalke četrte mreže slovenskih radijskih postaj s posebnim statusom širom po Sloveniji lepo pozdravljeni iz najstarejšega slovenskega mesta in iz studia Radia Ptuj. Pozdrav je namenjen poslušalcem Radia Odmev Cerkno, Radia Alpski val Kobarid, Radia Gorenc Tržič, Radia Robin Nova Gorica, Radia Triglav Jesenice, Radia Sora Škofja Loka, Radia Kranj, Radia Murski val Murska Sobota, Radia Slovenske gorice Lenart, Koroškega radia Slovenj Gradec, Radia Štajerski val iz Šmarja pri Jelšah, Radia Celje, Radia Univox Kočevje, Radia Studio D Novo Mesto, Radia Kum Trbovlje in seveda poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj. Vabimo vas, da v naslednji uri prisluhnete pogovoru o aktualnih vprašanjih v državi in se nam v drugem delu tudi pridružite s svojimi vprašanji. Naš gost je predsednik države dr. Janez Drnovšek. Gospod Janez Drnovšek, lepo pozdravljeni ponovno po nekaj letih v našem studiu.

Dr. Drnovšek: Dober dan. Tudi jaz vas lepo pozdravljam in seveda vse poslušalke in poslušalce vseh radijskih postaj, ki ste jih našteli. Posebej pa danes Ptujčane, ker sem res po nekaj letih pri vas na obisku.

Novinarka: Danes nas spremlja kar, skupaj s ptujsko, je to šestnajst radijskih postaj in kar nekaj tisoč poslušalcev širom po Sloveniji. Torej še enkrat lepo pozdravljeni v tako imenovani četrti mreži. Gospod predsednik, že pred obiskom tukaj v naši medijski hiši vas je sprejel župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in nekateri gospodarstveniki. Na kratko, o čem so tekli pogovori?

Dr. Drnovšek: Izkoristil sem to priložnost in se na kratko seznanil s stanjem v občini. Zanimalo me je tudi gospodarsko stanje in smo izmenjali mnenja o tem. Zlasti ker smo imeli ravno včeraj razpravo o prihodnosti Slovenije, kamor sem povabil vse naše vidne gospodarstvenike, tudi politike in druge akterje. Govorili smo seveda o tem, kako povečati slovensko gospodarsko konkurenčnost, kako zagotoviti prihodnost. Zanima me tudi, kako v tem primeru stvari izgledajo v Ptuju, ker imate nekaj močnih dobrih podjetij in tudi Ptuj išče svojo razvojno pot v prihodnost.

Novinarka: Torej same aktualne zadeve in verjetno so bile tudi tiste informacije, ki ste jih dobili, za vas presenetljive, nove?

Dr. Drnovšek: Pravzaprav ne, ker nekako spremljam situacijo skozi zadnjih petnajst let in tudi v Ptuju z občasnimi obiski. Še vedno so tukaj nekateri gospodarski stebri, kot je podjetje Perutnina Ptuj, Talum in tudi vrsta novih, srednje velikih in malih podjetij. Situacija je boljša, kot je bila, ko se spomnim v začetku devetdesetih let kot predsednik vlade na začetku svojega delovanja. Takrat je bil Ptuj eno izmed mest, ki so bolj izgubila ob samem prehodu zaradi izgubljenih trgov v bivši Jugoslaviji in je bilo morda na začetku kar precej težko, precejšnje število brezposelnih. Tudi danes še ni vse rešeno. Še danes obstajajo nerešeni problemi, določena brezposelnost, vendar to nikakor ni neka brezperspektivna situacija. Stvari se premikajo in prepričan sem, da je možnosti sedaj kar precej. Tudi naše možnosti v okviru Evropske unije bo treba izkoristiti, izkoristiti čim več evropskih sredstev za pospešen regionalni razvoj in ta širša regija, ki mora vsekakor pri tem bistveno sodelovati.

Novinarka: To so tudi vprašanja, o katerih bomo govorili še v nadaljevanju. Sicer pa, gospod predsednik, danes ste gost medijske hiše, zato dovolite, da vam zastavimo najprej nekaj vprašanj v zvezi z medijsko problematiko. Morda najprej, da se dotaknemo javne televizije. V zadnjem času veliko prahu dviguje sprejemanje nove zakonodaje o javni televiziji, torej Radioteleviziji Slovenija, to je že pred drugim branjem pripravljeni zakon. Kako vi ocenjujete to hitenje po spreminjanju zakonodaje? Kako bi vi to ocenili?

Dr. Drnovšek: Mediji so zelo pomembni. Demokracije pravzaprav ni brez svobodnih in samostojnih medijev. Mediji morajo biti čim bolj objektivni in tudi morajo in imajo pravico, da zvedo vse, tako kot je. Zato je neka neodvisnost in objektivnost medijev temelj vsake demokracije. V Sloveniji si prizadevamo, da bi takšno stanje imeli. Mislim, da smo že marsikaj dosegli in da imamo res pluralne medije. Saj lahko slišimo, vidimo pravzaprav vse iz različnih vidikov, tako da se ne strinjam z nekaterimi ocenami, ki so bile podane ob predlogu tega zakona; češ, da je medijski prostor v Sloveniji izrazito neuravnotežen, v tem primeru tudi zlasti RTV Slovenije, da je pristranski politično in kaj podobnega. Mislim, da to ne drži in zato je to vzbudilo neko zaskrbljenost, ker sam zakon je lahko, pravzaprav tudi novi zakon lahko deluje povsem dobro, če se ga tako tudi misli in tako izvaja. Če bi pa kdo pri tem mislil, da mora sedaj popravljati neko medijsko uravnoteženost ali resnico, če temu tako rečem, je pa to razlog za zaskrbljenost. Ker potem se lahko vprašamo, kaj pravzaprav je motiv. Zato so bila moja opozorila v tej smeri, da je treba biti previden pri takšnih spremembah, da je treba čim bolj vključiti civilno družbo. Da to ne more biti stvar samo politike v ožjem smislu, političnih strank ali vlade ali državnega zbora, ampak da je to resnično javni interes, kjer mora biti vključen tako vladni kot nevladni sektor. In da tisto, kar se potem spremeni, dogradi, mora res stati, da ne bomo napravili kakšnega koraka nazaj namesto naprej.

Novinarka: Ste se pa pogovarjali tudi z generalnim sekretarjem evropske federacije novinarjem, to je gospodom Aidanom Whiteom. Po teh pogovorih ste med drugim dejali, da nobena zakonska sprememba ne sme znižati doseženega standarda novinarske avtonomije in neodvisnosti medijev, na kar ste doživeli kar hladen tuš. Eden izmed avtorjev zakona Branko Grims je dejal, če citiram: "Drnovšek kot nekdanji premier, pač lastno malho brani!" Kako ste doživeli to akcijo, glede na to, da imate vso pravico in dolžnost odzvati se na tako pomembna vprašanja, kot so medijska?

Dr. Drnovšek: Seveda imam vso pravico in dolžnost, da se odzovem tam, kjer mislim, da se je treba odzvati. Zato je res nekoliko nenavadna takšna reakcija, ki ste jo omenili. Navsezadnje to izpade kot, da je treba to razpravo nekako zapirati in da bi morala biti samo enosmerna. Skratka, da bi vsi morali o tem govoriti samo isto in govoriti samo eno resnico. To pa že v osnovi ne gre skupaj z neko demokratično razpravo, ker imamo lahko različna mnenja, ker je povsem normalno, da jih imamo, in da skušamo najti neke uravnotežene rešitve. V bistvu vodi točno na tisto moje začetno opozorilo, da je pri tem zakonu še najbolj sporen motiv oziroma nekatere razlage njegovih predlagateljev; zakaj se pravzaprav uvaja ta zakon, ker naj bi se želelo nekaj popraviti v smislu politične uravnoteženosti, popraviti v tem, kaj pravzaprav je RTV z vidika neke objektivnosti. Mislim, da je bila RTV, torej slovenska radiotelevizija, precej uravnotežena. Tudi zelo. Včasih so imeli prav milimetrsko razdeljen prostor, ki so ga namenjali vladi, opoziciji in težko bi nekdo rekel, da ni imel možnosti prodreti s svojimi stališči, da je bilo to enostransko ali kaj podobnega. Vedno lahko govorimo o tem, da komu kakšen komentar ni všeč, da tudi meni velikokrat ni všeč, ko govorijo o meni ali kaj prikazujejo. Včasih se tudi jaz jezim in si rečem, da to pa ni res, ampak na koncu se stvari kljub vsemu nekako uravnotežijo. Imamo možnost potem povedati svoje. Splošno prepričanje je, da v Sloveniji ne gre za neko politično pristranskost medijev. Mene je včasih bolj zaskrbelo to, ker so se tu in tam kazali znaki, da bo morda, če temu tako rečem "business" ali kapital skušal vplivati na medije, ker ta ima včasih v nekem komercialnem ali privatnem lastništvu medijev določene segmente na razpolago. Na primer reklamni prostor, ki lahko ustvarja veliko prihodka ali pa izgubo, ima pravzaprav neko možnost pritiska na medije, torej materialno obliko pritiska. To se mi je včasih zdelo bolj nevarno in tukaj je seveda v veliki meri stvar samih medijev, da se eventualno takšnim pritiskom uprejo in resnično zagotovijo neko neodvisnost, ne samo od politike, ampak tudi neodvisnost od kapitala, tudi od "businessa". In to se mi zdi temeljna kvaliteta.

Novinarka: Če vas sedaj prav razumem, ste prej pričakovali vplive kapitala na medije kot politike?

Dr. Drnovšek: Zdi se mi, da je v teh časih to bolj možno kot politični vplivi, ker politiko se vidi.V prejšnjih časih je bilo drugače, ampak sedaj si kdo težko privošči, da bi pritiskal na medije. Pa tudi novinarji vedo, da politik nima več nekih instrumentov, da bi pritiskal. Dovolj je že to, da se to spravi na beli dan in se stvar hitro pokaže. Mislim, da je to stvar preteklosti. Mislim, da je leta 2005 govoriti o tem, da je to problem, malo zapoznelo. Mislim, da smo to že pustili za seboj in zato se mi je zdela morda nekoliko večja nevarnost nekakšnih drugih pritiskov, da bi lahko kapital neke svoje ozke interese, parcialne, ki pa se lahko včasih tudi povežejo s političnimi, s kakšno skupino, da bi z nekimi materialnimi pritiski to spravili skozi.

Novinarka: Seveda pa so problemi s sedanjostjo tudi problemi, s katerimi se ubadamo lokalne, radijske in televizijske postaje. Gospod predsednik, kot veste, smo radijske postaje in tudi televizije s statusom posebnega pomena do prejetja odločbe ustavnega sodišča upravičene do 3% deleža RTV naročnine, ki ga zaman pričakujemo. Ministrstvo za kulturo je izvršilni postopek že sprožilo, medtem ko davčna uprava Republike Slovenije doslej tega še ni izvedla. Kje je rešitev, kje iskati rešitev, to je prvi del vprašanja, drugi pa seveda v prihodnje. Radijske postaje in tudi seveda televizijske ustvarjamo dnevno 30% lastnih vsebin, kar je drago. To se težko pokrije z oglaševanjem, kot ugotavljajo mnogi. Kako naprej? Kateri zakon bo potrebno spremeniti? Kaj menite, gospod predsednik?

Dr. Drnovšek: Upam, da bo ta problem teh 3 odstotkov razrešen, tako kot ste ga predstavili in spet opozorili nanj. Upam, da bo tudi to opozorilo pomagalo pri vsej stvari, da bodo institucije, ki so to dolžne narediti, to tudi storile. Tako da sam lahko samo svoj glas pristavim k vašemu in se bo morda še bolj slišalo. Slišalo pa se je sedaj skozi ves eter. Kaj sicer naprej s problematiko lokalnih radijskih postaj, je neko resno vprašanje, ki ga najbrž zdaj ne bova rešila. Bo pa, če ne drugače, to prej potrebno, morda neke nove zakonske rešitve, kot pa tisto, o čemer sva prej govorila o RTV-ju. Morda bo vlada pristopila k temu vprašanju in skušala pomagati z neko ustrezno zakonsko rešitvijo, ki bi nekoliko razbremenila ta, navsezadnje tudi komercialni pritisk na lokalne postaje.

Novinarka: No, vsekakor radijske in televizijske lokalne postaje v veliki meri prispevajo k obveščanju javnosti in s tem dopolnjujejo vsebine javnega radia kot televizije. In sedaj sta dva predloga, in sicer sprememba zakona o RTV Slovenija ali sprememba medijskega zakona. H kateri spremembi se vi bolj nagibate, gospod predsednik?

Dr. Drnovšek: Zdaj sem v funkciji predsednika in ne bi želel prejudicirati nekih zakonskih rešitev. Želel sem samo povedati svoje mnenje o tisti točki, ki je ključna za funkcioniranje države in demokracije, to je pač neodvisnost medijskega prostora in njegova svoboda. Konkretne praktične rešitve pa bo potrebno dogovoriti z vlado in v državnem zboru.

Novinarka: Gospod predsednik, hvala lepa za vse odgovore. To je bil malo daljši uvod v današnji pogovor, ki bo trajal vse do 18ih. Sedaj pa predlagam nekaj taktov glasbe, potem pa se bomo dotaknili aktualnih problemov in vprašanj v državi. Gostimo predsednika države, gospoda dr. Janeza Drnovška. Gospod Drnovšek, od medijskih zadev se sedaj obračamo k nekaterim aktualnejšim temam v državi. Mogoče najprej zelo vroča tema ali pa vprašanje, ki se dotika zadnje ovadbe zoper Mitjo Ribičiča, nekdanjega pomočnika Ozne za Slovenijo in vidnega slovenskega funkcionarja v času nekdanje Jugoslavije zaradi domnevno storjenega genocida. Kako bi vi to ovadbo na kratko komentirali?

Dr. Drnovšek: Pravzaprav je ne bi komentiral. Mislim, da je tudi ne smem in ne morem komentirati. Gre za nek pravni postopek, ki se je začel. Zaenkrat gre samo za ovadbo in mislim, da ni primerno med postopkom tega komentirati. Seveda tudi za ta primer, kot za vsakega drugega, šele, ko je sodno zaključen, potem je vzpostavljeno neko pravno dejstvo, neka razsodba. Do takrat, ko se to ne zgodi, je vsak nedolžen in ga je treba tako obravnavati. Torej, samega primera drugače seveda ne morem komentirati kot pa tako.

Novinarka: Eno podvprašanje. Mislite, da so šli v tem primeru mediji predaleč, da so že te informacije podali v javnost?

Dr. Drnovšek: Mislim, da se moramo nasploh navaditi tega, da je zelo hitro in enostavno kogarkoli ovaditi. S tem morda tudi povzročiti določeno škodo tistemu človeku, ki jo je potem težko odpraviti, tudi če se potem na koncu pokaže, da to ni res. Tako da je vedno treba imeti določeno previdnost, določeno zadržanost, ker je tudi po naši ustavi zagotovljena pravna varnost, integriteta vsakemu državljanu, dokler ni sodba pravnomočna. Do takrat vsak velja za nedolžnega in ga je treba tako obravnavati. Tako da včasih je obsojanje nekoga že kar vnaprej, tudi skozi medije, lahko zelo škodljivo. To se lahko zgodi komurkoli, vsakemu izmed nas in zato velja kot enega izmed temeljev, navsezadnje tudi demokracija neke svobodne družbe je to, da nam je zagotovljena takšna pravna varnost, da se nas ne more kar tako postaviti v neko takšno situacijo, ampak resnično samo na podlagi trdnih preverjanj in dokazov.

Novinarka: Pustimo sedaj ovadbe. V začetku meseca smo v Sloveniji in v Evropi obeležili 60 let od konca druge svetovne vojne, tragedije. Kakšen je, gospod predsednik, odnos do polpretekle zgodovine in kdaj menite, da bo sprava dosegla Slovence?

Dr. Drnovšek: To je težko vprašanje. Šestdeset let je že minilo od druge svetovne vojne. Moram priznati, da sem včasih sam podcenjeval to vprašanje. Velikokrat se mi je zdelo, ko sem bil še predsednik vlade, češ, dobro, saj to bo pa menda že ostalo za nami, imamo toliko dela s sedanjostjo in prihodnostjo. In je to tudi res. Toliko imamo opravka s prihodnostjo in z današnjimi problemi, zakaj bi se toliko ukvarjali s preteklostjo. Vendar je nekako očitno, da te stvari ne morejo ostati za nami. Preteklost nas še kar vedno spremlja. Zlasti nam, ki smo se rodili po vojni, se je to velikokrat zdelo čudno, ker nismo bili del te zgodbe in si pravzaprav težko predstavljamo. Vendar pa po drugi strani nekaterih stvari nismo vedeli. Ko smo še hodili v šolo, so nam takrat mediji dopovedovali marsika predvsem enostransko. Tako da velja, da je po eni strani pomembno, da je Slovenija sodelovala na strani protifašističnih, protinacističnih sil in dala svoj prispevek v tej borbi. To je zame nesporno dejstvo. Po drugi strani pa je tudi res, da so se zgodile napake. Da je zlasti po koncu vojne prišlo do izvensodnih pogojev, ki so zelo huda stvar. To pa je neka huda zgodba. In če se postavimo v kožo, ne samo tistih, ki so to doživeli, ki jih danes ni več, ki so jih enostavno pobili tajno izven sodbe, ampak tudi v kožo njihovih sorodnikov, prijateljev, znancev, seveda tega takrat ni bilo tako enostavno pozabiti. Torej, če se postavimo v njihovo kožo, je to dokaj zahtevno in takšne rane potem včasih dolgo ostanejo. Ne samo pri nas, tudi drugje po svetu se vidi, da se to vleče desetletja, včasih celo stoletja. Upam, da pri nas temu ne bo tako in da neka pripravljenost za spravo kljub vsemu obstaja. Navsezadnje smo le vzpostavili tudi v zadnjih petnajstih letih, odkar imamo svojo državo in svoj nov demokratičen sistem, neko sobivanje, neko skupno življenje tudi s tistimi, ki so se pred šestdesetimi leti tako krvavo borili drug proti drugemu. Danes kljub vsemu vsi živimo v tej državi in se v glavnem, razen kadar se ob takšnih obletnicah spomnimo na te dogodke, ukvarjamo s sedanjostjo in prihodnostjo. Mislim, da uspevamo ustvarjati neko dovolj trdno družbo in tudi medsebojno sobivanje in sodelovanje. Je pa prav, da vemo po eni strani, da smo se takrat Slovenci ali da so se takrat Slovenci hrabro borili proti okupatorjem, po drugi strani pa vemo, da se nikoli več ne sme ponoviti, da bi Slovenci ubijali Slovence in to v takem številu, kot se je to takrat dogajalo. Upam, da se kaj takšnega v slovenski prihodnosti nikoli več ne bo zgodilo. Zato je prav, da to vemo in da se kljub vsemu tega včasih spomnimo.

Novinarka: Prav je ohranjati spomine in tudi težiti k resnični zgodbi.

Dr. Drnovšek: Težiti k resnični zgodbi, da vemo, kaj se je zgodilo.

Novinarka: Morda je to bolje prepustiti zgodovinarjem. Prej ste dejali, da se oziramo v prihodnost, že v uvodu pa ste dejali, da ste se danes tukaj na Ptuju pogovarjali o včerajšnjih pogovorih o krepitvi slovenske konkurenčnosti v Evropski uniji. Gospod Drnovšek, včeraj ste poudarili, da je treba Sloveniji dati nov zagon in dvigniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kako to doseči, kaj menite?

Dr. Drnovšek: Treba je izboljšati podjetniško klimo. Slovenci smo kar malo nagnjeni, ali kot bi kdo rekel, cepljeni na demokracijo. To najbrž izhaja tudi še iz avstroogrskih časov, pa tudi potem obe prejšnji Jugoslaviji nista bili veliko boljši, kar se tega tiče, še slabši. Tako da enostavno imamo, sam vem, ker sem se kot predsednik vlade ves čas boril s prekomerno birokracijo, da imamo neko nagnjenje k temu, da urejamo stvari na državni način, preko države s predpisi, z vsemogočim reguliranjem in da tudi preveč pričakujemo od države. Pravzaprav pričakujemo, da bo država na nek način skrbela za nas in nam zagotavljala to in ono. To v veliki meri izhaja še dodatno iz obdobja socialistične države, kolektivizma, ki je bilo v tej smeri specifično. Tako da tisto, kar potrebujemo, je pravzaprav manj takšnega reguliranja, manj predpisov, manj odvisnosti od države in več nekega prostega prostora, kjer lahko z neko večjo iznajdljivostjo, inventivnostjo, podjetnostjo začenjamo ali podjetja ali različne iniciative, si sami ustvarimo možnost za preživetje, delovna mesta in svoj dohodek. Vključili smo se v Evropo v skupni gospodarski prostor, sedaj lahko pariramo celi Evropi, brez meja. Veliko možnosti je in zato sedaj rabimo neko takšno podjetnost, zagon. In to je tisto, kar sem skušal sam včeraj poudariti in poleg mene še marsikdo drug, predvsem podjetniki. Tisti, ki so uspešni, opozarjajo na to, da potrebujemo takšno podjetniško klimo, takšne vzpodbude in kljub vsemu, da imamo zaenkrat kar precej dober rezultat v primerjavi z drugimi. Slovenija je od osamosvojitve naprej imela sorazmerno visoko gospodarsko rast, precej višjo kot Evropska unija. Zmanjševali smo zaostanek za evropskim povprečjem, vendar smo prišli na neko točko, kjer moramo najti neko novo kvaliteto. To, kar imamo, je recimo solidno, vendar mislimo, da lahko dosežemo še več, če se znamo prav obrniti. Imamo številna izjemno uspešna podjetja, tudi takšna, ki so na novo nastala, cela vrsta jih je. Znašli so se v Evropi, v svetu, so v vrhu v svojih branžah in zakaj tega ne bi bilo še več. In to več je tisto vprašanje. Namesto tistih 4,3 odstotka povprečnega razvoja, povprečne gospodarske rasti v prejšnjem obdobju, zakaj ne bi dosegli 5,6 odstotkov in še hitreje ujeli tiste najbolj razvite. To je sedaj diskusija in to je glavna naloga, ki jo imamo kot država. Državo smo naredili, vzpostavili sistem, se vključili v Evropsko unijo. Tiste cilje, ki smo jih imeli do sedaj, smo jih dosegli. Sedaj smo tukaj, znotraj, tekma se začenja na nek način na novo z našim članstvom in ta tekma bo predvsem gospodarska. V podjetništvu, v znanju, inovativnosti.

Novinarka: Je pa za to podjetniško klimo, kar menijo predvsem podjetniki potrebno spremeniti davčni sistem v Sloveniji. Menite, da je rešitev tudi uvedba enotne davčne stopnje?

Dr. Drnovšek: O tem je precej razprav in o tem je bilo včeraj govora na tem posvetu. Vsak gospodarski ukrep ima svoje pluse in minuse. Nobenega ni, ki bi imel samo pluse. Vedno je treba tehtati v določeni situaciji, kaj pomeni več; nek plus ali nek minus, ki nekaj s sabo prinaša. Ali pa ugotoviti, kako kompenzirati tisti minus, kako to popraviti. Enotna davčna stopnja je ena izmed možnosti, verjetno bi bil njen učinek poleg tega, da bi bila zelo enostavna in, kot pravijo, transparentna, tudi v tem, da bi razburkala to sceno in bi to nekako bila neka precej velika sprememba, ki bi morda uspela nekoliko razbiti to trenutno inertnost. Včeraj smo slišali tudi mnenje, da ni treba iti tako daleč, da ni potrebe po enotni davčni stopnji, da gremo lahko v to smer, ampak ne tako radikalno, da bi s tem zmanjšali negativne posledice. To mora vlada zdaj vse pretehtati. Gre za konkretne izračune. Videti morajo, kakšen je potem vpliv tudi na javne finance, kakšen je vpliv na določene skupine. Ali bi to resnično pomenilo kakšen dodatni socialni pritisk; če bi ga, potem bi morali to kompenzirati s kakšnimi drugimi ukrepi. Treba je zagotoviti, da ohranimo javne finance v ravnotežju. To pomeni, da ne smemo zaiti v neke deficite, ker bomo v Sloveniji čez leto in pol vpeljali evro in moramo izpeljati tako imenovane mastrichtske pogoje. Vse to je treba upoštevati, vendar mislim, da smo si bili kar precej enotni, da je sprememba v davčnem sistemu potrebna. In da tisto, kar je bila sprememba v lanskem letu, ko je prejšnja vlada na koncu naredila tisto spremembo, to je bilo precej enotno mnenje, da bo treba nekaj spremeniti. Vprašanje je samo, kako daleč, kako radikalna naj bo ta sprememba. Je pa sedaj na potezi nova vlada. Na nek način sem tudi včeraj, ne bi rekel izzval novo vlado, ampak jim skušal s tem posvetom pomagati, dati neko vzpodbudo. Sedaj bo treba nekaj storiti v smeri dvigovanja konkurenčnosti in pa po drugi strani storiti nekaj v Evropi. Lahko izkoristimo naše možnosti, skušamo izkoristiti čim več evropskih sredstev, za regionalni razvoj na primer, in da v tem obdobju, ki je pred nami, Slovenija naredi nek gospodarski skok. Tudi uspešnost nove vlade se bo primerjala, ocenjevala predvsem s tem, koliko bo uspešna v gospodarstvu. Prej so bili kritični do prejšnjih vlad, tisti, ki so sedaj v vladi, tudi do mojih vlad, zato sem tudi včeraj povedal, da smo dosegli dobre rezultate. Vesel bom, če jih bodo presegli, vendar so sedaj na vrsti dejanja.

Novinarka: No, in vas malce jaz izzovem. Kako vi ocenjujete dosedanja dela slovenske nove vlade? Na kratko, mogoče. Tudi kratko obdobje je šele na oblasti.

Dr. Drnovšek: Res je. Veljalo je tistih začetnih sto dni, vlada se je morala postaviti, začeti. Sedaj pa se že dvigujejo pričakovanja. Čakamo kup ukrepov, predvsem na teh področjih, o katerih sem govoril, predvsem v gospodarstvu. In potem bo šele možno ocenjevati, kako uspešna je in kaj dejansko bo dala. Tako da mislim, da nekaj časa je treba absolutno še pustiti, kar se tiče ocenjevanja. Nekatere začetne poteze se že vidijo, nekatere so tudi kontroverzne in vzbujajo tu in tam nekaj razburjanja.

Novinarka: Imate v mislih morda zakon o RTV Slovenija.

Dr. Drnovšek: O zakonu RTV sva že govorila, ampak kljub vsemu gre za to, da tista glavna aktivnost, glavno pričakovanje ljudi je usmerjeno v to, o čemer sva govorila, predvsem v gospodarstvo. Mislim, da Slovenci želimo imeti politično stabilnost, da ne želimo imeti nobenih ekstremov. Torej, kakršni koli ekstremi, ki bi se sedaj pojavili, najbrž ne bi bili dobro sprejeti. Želimo neko zmernost, tudi od politike. Želimo pa gospodarsko uspešnost in razumljivo, da bomo povsem svobodno delovali na vseh področjih in da bo v Sloveniji neka dovolj sproščena klima, da bomo mirni, da se ne bomo nikogar bali, da bomo lahko mirno delovali in podobno. Navsezadnje je to tisto, kar hočemo.

Novinarka: Sicer pa poudarjate, da bo morala Slovenija morala pospešiti dinamiko črpanja evropskih sredstev. Kdaj je po vašem mnenju, gospod predsednik, pričakovati, da bo Slovenija dobila oziroma si zagotovila neto prejemniški položaj? V prihodnjih letih?

Dr. Drnovšek: Smo si ga že. To začetno obdobje, torej ti prvi dve leti, 2005, 2006 oziroma takrat v 2004, ko smo vstopili od 1. maja. Sedaj pa tečejo pogajanja o finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013 in to je zelo pomembno. Priznati je treba, da ne bo lahko, da tudi sedanji vladi pri tem ne bo lahko, da se razmere prej zaostrujejo. Da nekatere države, ki so bile velike donatorke, če tako rečemo, v evropski proračun, denimo Nemčija, pa tudi druge kot Nizozemska, Švedska, Avstrija, Danska, zaostrujejo svoje izhodiščne pozicije, želijo zmanjšati svoje prispevke v evropski proračun, ker imajo nekatere, zlasti Nemčija, gospodarske težave. Potem so prišle nove članice, nove države, ki želijo, da bi tudi v tolikšni meri dobivale sredstva, kot so jih prej Irska, Italija, Portugalska in Grčija. Vendar je denarja sedaj manj in tiste države, ki so do sedaj dobivale veliko sredstev iz Evropske unije, bi to želele še naprej. Tako da je pred nami nek velik finančni proračun za obdobje 2007 do 2013. Kako se bo končal, je sedaj težko reči. Mislim pa, da Slovenija, in s tem smo takrat v pogajanjih pred našim vstopom tudi štartali in to tudi jasno povedali, pričakuje, da bo v tem obdobju še neto prejemnica sredstev. Da bi bilo to absolutno korektno, da je to ključno obdobje za nas, za naš razvoj. Da moramo v tem obdobju ujeti evropsko povprečje, tiste najbolj razvite in da seveda ne bi bilo pošteno, da bi bili že sedaj neto dajalci v evropski proračun. Če vemo, da je Irska, ki je dosegla izjemen razvoj, še danes neto prejemnica sredstev. In recimo Španija.

Novinarka: V vseh teh letih, ne? Sicer pa bodo vlado mnogi ocenjevali tudi po odnosu s sosedami. Sedaj so še neurejena vprašanja mej s sosednjo Hrvaško v začetku maja znova dokazala z novim incidentom. Za junij pa je že napovedana skupna seja vlad obeh držav. Kakšna so vaša pričakovanja od te seje in ali lahko recimo podpisana konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, pa tudi sprejeli naj bi izjavo o izogibanju incidentom, menite, da lahko ta seja skupna prinese rešitve?

Dr. Drnovšek: Takšna skupna seja je namenjena temu, da se vzpostavi medsebojno zaupanje, da se izboljšuje klima, da se vzpostavlja sodelovanje namesto neke konfrontacije. Običajno je že to veliko, če to uspe. Če bi bilo več nekega zaupanja in partnerstva v teh odnosih, bi bilo to zelo koristno, ker v preteklosti ni bilo tako. In temu je namenjen tudi sporazum o izogibanju incidentov, kjer se malo zapleta, ne gre lahko. Tudi sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja je nujno potreben. Upam, da bodo pri tem uspešni. Naša vlada je očitno v teh mesecih naredila politiko izpostavljanja nekega zaupanja in nezaostrovanja, zato tudi ni izpostavljala nekaterih tem in je tudi precej jasno podpirala Hrvaško pri njeni kandidaturi v Evropski uniji. Tudi ni takoj izpostavljala recimo sporazuma, ki sem ga sklenil s premierjem Račanom, ki Hrvate običajno precej vznejevolji, čeprav je ta sporazum tisto pravzaprav največ, kar je bilo doseženo v pogajanjih med dvema državama.

Novinarka: Še vedno tako ocenjujete? Nič ne vzame, nič ne daje in kako še?

Dr. Drnovšek: Nič drugega ni kot pravzaprav to. Danes še ni nobene alternative temu. Nihče je še ni dal. Sporazum je precej uravnotežen, ker nihče ni bil povsem zadovoljen z njim, tudi mi nismo bili, ampak mi vemo, da običajno v takšnih primerih ni zmagovalca. Recimo, če se bodo Palestinci in Izraelci uspeli dogovoriti, najbrž nihče ne bo zadovoljen s tisto rešitvijo. Veliko jih bo govorilo, da je to izdaja, poraz in tako naprej. Tisto, kar bo, bo nek kompromis in bo le zagotavljalo neko mirno življenje naprej. Običajno je vedno tako ob takšnih sporazumih Za to morata biti obe strani zreli in sposobni in sprejeti v določenih točkah tudi neprijetne dogovore, ker drugače enostavno ne gre. Ne moreš za pogajalsko mizo premagati nasprotnika, dobiti vse, on pa nič. Saj ni varianta, da bo on to sprejel. To se je dogajalo samo z vojnami, ampak vemo, kam je to pripeljalo Evropo in bivšo Jugoslavijo navsezadnje. Tako da ni druge variante, kot so pogajanja. Dogovor o meji smo že dosegli takrat leta 2001, sva ga dosegla s premierom Račanom, ampak potem Hrvaška ni zdržala. Hrvaška ni zdržala domačih kritik in ni speljala postopka do konca. To je največ, kar smo do sedaj dosegli v pogajanjih med dvema državama. Tisto, kar pa se trenutno dogaja, je predvsem to, morda umirjanje situacije, vzpostavljanje nekega medsebojnega zaupanja in zaradi tega tudi določeno izogibanje najbolj neprijetnim temam, tistim, ki so v preteklosti najbolj razburjale.

Novinarka: Dobrih petnajst minut ostaja do 18ih. Nekaj taktov glasbe, potem pa bomo dali možnost tudi poslušalcem in poslušalkam. Vabljeni torej k sodelovanju, če imate za našega gosta dr. Janeza Drnovška kakšno vprašanje. Lepo pozdravljeni, se lahko predstavite.

Poslušalec: Dober dan. Jaz bi imel eno vprašanje za gospoda Drnovška.

Novinarka:: Gospod, se nam lahko predstavite?

Poslušalec: Igor iz Desternika. Jaz bi imel samo dve vprašanji na kratko. Jaz sem v predčasni penziji in dobim 43 tisoč penzije. 30 tisoč dam za položnice in prosim, če mi lahko odgovorite, če lahko s 13 tisoč tolarji človek preživi? Drugo vprašanje. Dosti nas je takih, ki smo delali v tujini Avstriji. Zakaj Avstrija lahko izplačuje predčasne penzije, a nas, ki smo delali gori deset, petnajst, dvajset let ali še več, zakaj ne bi Avstrija tudi izplačevala, koliko si je kdo zaslužil, ne da moramo čakati na 65 let starosti? Zakaj bi to bilo?

Novinarka: Gospod Ivan, to sta bili vaši dve vprašanji, ne vem, če je gospod predsednik ravno pravi naslov, ampak vem, da vam bo poskušal odgovoriti.

Dr. Drnovšek: Gospod Ivan, lepo vas pozdravljam. S 13 tisoč tolarji se ne da preživeti, se strinjam z vami. Tako da upam, da imate še kakšne vire za preživetje.

Poslušalec: Nimam drugo nič, to mi je vse, da bi si kupil kilo kruha moram vstran pogledati.

Dr. Drnovšek: Upam, da jih ni dosti. Pokojninski zakon je takšen, kakršen je in kar precej sredstev namenjamo za to, kolikor jih pač lahko naša država zdrži. Je pa res, da se najdejo vedno posamezne kategorije, skupine ljudi, ki so v težavnem položaju. Upam, da poleg tega vira naletite na solidarnost v okolju, kjer se nahajate. Namreč, človeška solidarnost in pomoč lahko velikokrat popravijo tisto, kar morda država v svojem sistemu še ni uspela najbolj rešiti.

Novinarka: Hvala lepa za sodelovanje, gospod Ivan. Imamo nekoga. Lep dober dan želimo iz studia Ptuj.

Poslušalec: Lep dober dan, Stanko tu pri telefonu. Jaz bi samo nekaj vprašal. Zakaj se za otroški dodatek, katastrski dohodek množi krat tri faktor? Jaz imam 7,5 arov vinograda in sem imel katastrski dohodek nekje tri tisoč, ko sem pa dal vlogo za otroški dodatek, sem pa dobil 15 tisoč. Sem poklical na socialno in so rekli, da je faktor tri. Samo to me zanima.

Novinarka: Gospod Stanko, tudi vi ste zelo konkretni.

Dr. Drnovšek: Jaz pozdravljam gospoda Stanka, ampak mislim, da bo moral takšna vprašanja kljub vsemu nasloviti na nekoga drugega.

Novinarka: Tako je, gospod Stanko. Verjetno bo treba še tam povprašati kaj več. Žal v tem hipu nimamo odgovora za vas. Hvala lepa za sodelovanje in ostanite z nami. Mislim, da imamo spet nekoga.

Poslušalka: Lep dober dan. Tukaj Marina iz Ptuja pri telefonu. Pozdravljam vas in gospoda predsednika. Mene zanima, če mi gospod ve odgovoriti, kdaj in kako se bo spremenila politika zaposlovanja oseb starejših od 40 let, ker smo dejansko odpisani.

Novinarka: Zanimivo vprašanje, gospa Marina. Izvolite, gospod predsednik.

Dr. Drnovšek: Dober dan, gospa Marina. To je pravzaprav najtežje. Ravno starejši od 40 let ali več najtežje dobijo zaposlitev. To smo tudi danes, ko smo govorili tukaj v Ptuju, ugotavljali, da je tudi za Ptuj ravno v tej starostni skupini značilna neka nezaposlenost, ki jo je najtežje reševati. Nekega hitrega ali čarobnega odgovora nima nihče. Skušamo s prekvalifikacijo, z usposabljanjem, celo življenjskim izobraževanjem, z odpiranjem novih zaposlitvenih možnosti, ampak to gre ponekod hitreje, ponekod počasneje Ponekod se pojavljajo kaka delovna mesta. Najtežje je dobiti ravno za to starostno skupino, vendar to ni ravno naš problem, to se pojavlja povsod. V Evropi je ravno to, veliko hitrih sprememb, kako rešiti to. Če govoriva na splošno, lahko odgovorim, tako kot sem. Da se tega problema zavedamo in da je to možno reševati s samim izobraževanjem, prekvalifikacijo in z vzpodbujanjem gospodarstva, da odpira vedno več novih delovnih mest. Konkretno v vašem primeru pa bi težko rekel, kaj je možno storiti, kajti ne poznam okoliščin.

Poslušalka: Ljudje v vladi se morajo zavedati tudi, da smo ljudje mojih let zmožni še ogromno dati.

Dr. Drnovšek: V tem se pa z vami, gospa Marina, zelo strinjam. Pravzaprav ste v najbolj produktivnih letih in to je tudi eden izmed večjih problemov Slovenije. To smo v zadnjem času ugotavljali, da imamo enostavno premalo izkoriščene ljudi, tam nekje preko 40 ali tudi preko 50 let, pa tudi 65. Nekateri bi tudi radi in zakaj ne bi delali. Da bomo morali dvigniti to starostno mejo, to je eden izmed izzivov za prihodnost, ki so pred nami. Sam se tega dobro zavedam in upam, da se ga tudi naša vlada. Tudi o tem smo govorili včeraj na posvetu in bomo tudi še v prihodnje.

Novinarka: Gospa Marina, lepa hvala in ostanite še z nami naprej. Ura je 17 in 54 minut, vi pa spremljate program Radia Ptuj v skupnem programu četrte mreže. Lepo pozdravljeni in kdo je z nami?

Poslušalec: Dober dan, Martin tukaj pri aparatu. Jaz bi pozdravil gospoda predsednika dr. Drnovška. Poslušam vašo temo in bi nekaj povedal. Sem starejši, čez 50 let. Tudi za mlade je težko. Mi imamo snaho 30 let staro v visoki šoli. Je profesorica za nemščino in sociologijo, brez službe. Imamo punčko dve leti staro. Oddali smo nekje petsto prošenj in ni uspeha.

Novinarka: Torej tudi vas pestijo težave. Imate kakšno vprašanje?

Poslušalec: Zdaj glejte. Poslušam po televiziji in vsepovsod, mislim, šolam otroke. Zdaj pa vidimo, da po devetih letih svoje šole, ki jo je naredila, naj s 40 tisoč tolarji preživi, da odkrito povem, da je to sramota, če še mi nekaj ne bi imeli in pomagali.

Novinarka: Gospod Martin, verjamem, da ni lahko ne vam in ne vašim. Je mogoče kakšno konkretno vprašanje?

Poslušalec: Jaz bi zdaj vprašal, ali se bo tu v naši prihodnosti v politiki kaj spremenilo, ker vsak večer poslušam po televiziji: šolajmo visoke kadre, ampak trenutna situacija je takšna. Da bi šla v drugo se šolat še naprej, ampak ne vidi uspeha, tudi če bi se prekvalificirala. Je pa trideset let stara.

Dr. Drnovšek: Gospod Martin, pozdravljeni. Jaz bi še vedno stavil na izobraževanje. Vem, da je v takšnem primeru težko. Problem je najbrž konkreten, tudi zaradi konkretnega poklica, ker za tak poklic ni delovnega mesta.

Poslušalec: Ni ne tu na Ptuju in ne v Mariboru.

Dr. Drnovšek: Jaz upam, da bo le našla zaposlitev in da ...

Poslušalec: Jaz vam povem, da sem čisto z živci in da denarja ni, da bi ji plačali neko drugo, da smo res v negotovosti.

Dr. Drnovšek: To verjamem, ampak življenje nam včasih prinese takšne situacije, ki so težke in jih moramo nekako prebroditi. Mogoče se odpre kakšna možnost.

Poslušalec: Puške še nismo vrgli v koruzo.

Dr. Drnovšek: Upam, da se bo našla rešitev, da bo vaša hčerka našla zaposlitev.

Poslušalec: Jaz vam povem, da je punca željna dela in hodi na izobraževanje, na borzo dela. In to ni nič.

Novinarka: Gospod Martin, najboljše želje za vas in vašo hčerko in številne tovrstne primere v našem spodnjem Podravju. Jaz se seveda zahvaljujem vsem poslušalcem in poslušalkam za pozornost, sodelovanje. Najlepša hvala pa velja vam, gospod predsednik dr. Janez Drnovšek, da ste si vzeli čas in bili gost studia Radia Ptuj in seveda radijskih postaj združenih v četrto mrežo.

Dr. Drnovšek: Hvala tudi vam in vsem poslušalkam in poslušalcem. Upam, da bomo imeli dovolj optimizma in dovolj volje oziroma prepričan sem, da bomo rešili tudi takšna vprašanja, ki so še odprta. Vedno so v življenju še odprta vprašanja, problemi. Nikoli ni vse tako, kot bi bilo treba, vendar potem se stvari tudi obrnejo, izboljšajo. Za veliko večino pa je kljub vsemu bolje, ampak običajno se ravno tisti, ki jim gre bolje, ne oglašajo v takšnih oddajah.

Novinarka: Verjetno iščejo drugje tolažbo, če imajo drugje težave, sicer pa nam življenje kot tako prinese tudi takšne situacije in treba je iti preko in ostati v upanju in iskati rešitve.

Dr. Drnovšek: Jaz želim vsem takšnim, da jim uspe in da bomo imeli čim več zadovoljnih državljanov.

Novinarka: Gospod predsednik, še enkrat hvala za ta pogovor in obisk v našem studiu in na Ptuju. Želimo vam prijetno pot nazaj proti Ljubljani in seveda, da se kmalu spet srečamo na kašnem od takšnih pogovorov, kajti tudi danes je še ostalo veliko odprtih tem. Srečno.

Dr. Drnovšek: Srečno
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani