arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Organizacije za prehrano in kmetijstvo - FAO (Rim, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Novinarska konferenca predsednika republike

Ljubljana, 01/24/2006  |  izjava


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes imel novinarsko konferenco, na kateri je predstavil dejavnosti, ki potekajo v zvezi s pobudo za Darfur, in potek obiska v Boliviji (nelektoriran zapis):

ikona videoPosnetek novinarske konferenca predsednika republike dr. Janeza Drnovška (14 MB, 30 min)



Klikni za povečavoDr. Janez Drnovšek: Lepo pozdravljeni, želel bi vas informirati o mojih dejavnostih v prejšnjem tednu. Kot veste, sem opravil obisk v Parizu, New Yorku, predvsem v zvezi z akcijo za Darfur, pa tudi obisk v Boliviji ob inavguraciji novega bolivijskega predsednika.

Naj začnem najprej z Darfurjem. Pravkar sem opravil sestanek z našimi humanitarnimi organizacijami, z njimi se dogovarjamo, kako naprej speljati humanitarni projekt, ki smo ga imenovali Svet za Darfur, v tem primeru tudi za slovenski del tega projekta. Vodimo pa tudi širši mednarodni projekt, tudi pod tem imenom. Kot sem že vmes poročal javnosti, generalni sekretar Združenih narodov gospod Kofi Annan podpira našo iniciativo, zdi se mu zelo pomembna. Moj vtis je, da je mednarodna javnost nekoliko zaspala, da je prišlo do inercije in blokade tudi v Varnostnem svetu, da so potrebni hitrejši posegi, hitrejše odločitve, da se zagotovi varnost v Darfurju, tako humanitarnim organizacijam kot tudi prebivalcem v Darfurju. Dal sem vrsto iniciativ v tej smeri in zdaj potekajo pogovori, da bi se ojačala mirovna misija v Darfurju. Kot veste, je v tem trenutku tam nekaj več kot šest tisoč afriških vojakov, ki pa ne morajo zagotoviti varnosti, ker jih je premalo in ker so preslabo opremljeni. Tako da dozoreva spoznanje, da bo treba povečati to silo. Sam sem skušal inicirati nekaj konkretnih predlogov v tej smeri in upajmo, da bo prišlo do dovolj hitrih odločitev, da bi se preprečila nadaljnja tragedija oziroma stopnjevanje tragedije v Darfurju.

Klikni za povečavoKot nadaljevanje teh dejavnosti predvidevam obisk v Sudanu in v Darfurju. Predvideni datum tega obiska je 13. in 14. februar. Najprej pogovor s predsednikom in še z nekaterimi drugimi političnimi predstavniki v Kartumu, potem pa tudi obisk Darfurja, kjer bi se poskušal srečati tudi s predstavniki tistih sil, ki se v Darfurju borijo za avtonomijo. Z našimi humanitarnimi organizacijami se dogovarjamo, da bi takrat skušali pripraviti tudi nek konvoj, nek prvi kontingent humanitarne pomoči za Darfur. Toliko v zvezi z Darfurjem.

Druga aktivnost, ki sem jo v zadnjem tednu opravil, pa je bila udeležba na inavguraciji novega bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Po moji oceni je šlo za zgodovinski dogodek, ne samo po moji oceni, takšno je bilo prepričanje in vzdušje ob tem dogodku. Z mano so ga delili tudi številni drugi mednarodni predstavniki, sploh pa domačini, Bolivijci. Zanje je to prelom s petsto let kolonializma, začetek novega obdobja in dogodek ni bil pomemben samo za Bolivijo in domačine v Boliviji, ampak za celotno Latinsko Ameriko, pa tudi Severno Ameriko, saj so bili tam tudi predstavniki severnoameriških Indijancev in predstavniki vseh domorodskih skupin iz cele južne in Latinske Amerike. Tako da je dogodek presegal meje Bolivije, imel izjemno čustven naboj in nosi s seboj veliko upanje za prihodnost. Po eni strani gre za to, da se konča petstoletno obdobje kolonializma, če temu tako rečem post kolonialne odvisnosti, in po drugi strani, da se zagotovi tudi bolj pravična družba, bolj pravična porazdelitev naravnih bogastev, ki jih je tam veliko, vendar so skrajno nepravično porazdeljena, tako da je revščina večinskega prebivalstva izjemno velika. Torej gre za pomembne spremembe, za začetek nekega novega obdobja, tudi spremembe v nekaterih drugih latinskoameriških državah že nakazujejo takšno smer in z njimi delim upanje, da se temu kontinentu obeta lepša prihodnost. Naša prisotnost tam je bila izjemno dobro sprejeta in mislim, da lahko tudi v prihodnje, če bo z naše strani dovolj interesa in pripravljenosti, naše stike zelo okrepimo in razvijemo. Toliko za začetek. Pripravljen pa sem seveda na vaša vprašanja.

  • Vprašanje: Če se ne motim ste na zadnji novinarski konferenci rekli, da ne boste šli v Darfur. Kako to, da ste se zdaj premislili? Napovedano ste imeli srečanje s kongresniki v Ameriki, če se ne motim. Lahko razložite, zakaj do teh srečanj ni prišlo?
Klikni za povečavodr. Drnovšek: Od začetka je v igri obisk Darfurja. Bil je predviden že za januar, vendar smo zaradi varnostne situacije in sploh situacije tam ocenili, da to ni izvedljivo. Zdaj bomo poskušali to izpeljati v februarju in upam, da bo to uspelo. Povezali smo se tudi z Organizacijo Združenih narodov, da bi skupaj pripravili ustrezno logistiko, in priprave potekajo. V tem trenutku je tudi še možno, da bi morda morali takšen obisk prestaviti, vendar pravim, da ga planiram za takrat, torej 13. in 14. februar, in ga bomo takrat poskušali realizirati. Ocenjujem, da je ta čas primeren, da bi lahko pospešili tudi tisto, kar se je zdaj začelo prebujati, torej spet nek nov interes za Sudan in Darfur. Da bi uspeli nekako pospešiti politične aktivnosti, ki že tečejo tako v Združenih narodih kot tudi drugje v Afriški uniji, v Evropski uniji in da bi lahko dali nek pomemben prispevek k temu, tudi s tem obiskom.

Kar se tiče obiska v ZDA, glavni namen je bil srečanje z generalnim sekretarjem OZN, to je bilo tudi na poti naprej v Južno Ameriko. Ob tem sem poskušal opraviti čim več drugih razgovorov, nekatere smo uspeli opraviti in organizirati v tistem kratkem času, nekatere pa smo prestavili še na pozneje, tako tudi eventualni obisk v Washingtonu in srečanje z ameriškimi senatorji. Tudi to ostaja še naprej odprto.
  • Vprašanje: Zanima me, če ste morda že govorili tudi s katerim od afriških voditeljev glede Darfurja? Kakšni so odzivi z afriškega kontinenta? Kako komentirate zadnje odločitve današnjo oziroma sinočnjo, da Sudan ne glede na to, da je bilo tako predvideno, letos ne bo predsedoval Afriški uniji ravno zaradi Darfurja, temveč bo to predvidoma Kongo?
dr. Drnovšek: Svoje dejavnosti sem zaenkrat osredotočil predvsem na tiste institucije in pa države, ali OZN ali tudi skupaj z njo tudi druge institucije, ki lahko bistveno vplivajo na to, da prevzamejo odločnejšo akcijo v Sudanu in Darfurju. Tako da to je predvsem vrh OZN, Evropske unije in pa predvsem stalne članice Varnostnega sveta. Tam, kjer je dejansko moč odločanja o teh vprašanjih. In zato sem tudi vmes obiskal Pariz, ki ga nisem še enkrat posebej omenjal, in se o tej situaciji pogovarjal tudi s francoskimi politiki. Francija je stalna članica Varnostnega sveta. Govoril pa sem z nekaterimi ljudmi, tudi Afričani, ki poznajo situacijo v Darfurju in Sudanu, in pravzaprav ti pogovori nekako sodijo v pripravo obiska in priprav naših predlogov za rešitev te situacije v Darfurju in Sudanu nasploh. Veliko vprašanje zadnje dni ali tedne je bilo, kaj bo z Afriško unijo, z njenim vodenjem. Ker je Sudan in sudanska vlada pravzaprav ena stran v tem konfliktu v Darfurju, je bilo strašansko veliko pomislekov, ali je primerno, da Sudan in potem predsednik Sudana prevzame predsedovanje Afriški uniji. Navsezadnje Afriška unija je s svojimi enotami prisotna v Darfurju kot vzdrževalec miru in pa kot organizacija, ki tudi skuša izpeljati pogajanja med obema stranema. Težko si je predstavljati, da bi sudanski predsednik nastopal hkrati kot stran v sporu in hkrati kot arbiter in torej kot tisti, ki skrbi v imenu Afriške unije za to, da se vzpostavlja varnost in da se spoštuje premirje med vladnimi in nevladnimi silami. Tako da proti temu je bilo upravičeno veliko pomislekov in ocen, da bi sudansko predsedovanje Afriški uniji pomenilo, da ta organizacija svoje vloge ne bi mogla opraviti, in bi bilo to lahko tudi resna kriza Afriške unije, ki se poskuša vzpostaviti kot regionalna sila, kot organizacija, ki bi bila sama sposobna skrbeti za stabilnost, varnost in mir na afriškem kontinentu.
  • Vprašanje: Iz Bolivije je bila morda najbolj impresivna fotografija oziroma niz fotografij s prisege Moralesa pri indijanskih poglavarjih. Tam ste bili vi v ospredju in zdaj razumem po vaši razlagi, da ste s tem hoteli poudariti to prekinitev petstoletne kolonizacije. Ni pa videti drugih voditeljev. Ali to pomeni, da so drugi hoteli simbolno sporočit, da pa niso tako navdušeni nad prekinjanjem teh neokolonialnih vezi?
dr. Drnovšek: Tisti posnetki so presenetili marsikoga, tudi same Bolivijce, ker je šlo za tradicionalni obred, ki je bil zdaj prvič na tak način izvajan, po dva tisoč letih, na istem kraju kot pred dva tisoč in več letih. Vse skupaj je imelo izjemen simbolen pomen predvsem za indijanske skupine. Tam so bili prisotni svečeniki različnih skupin, ne samo iz Bolivije, ampak tudi iz drugih južnoameriških držav. In ta obred je imel zanje izjemen pomen. Še sam ne vem zakaj, ampak mene so povabili, da sodelujem pri tem obredu, kot edini, če tako rečem ne-Indijanec. In to je presenetilo tudi mnoge v Boliviji in zbudilo izjemno veliko pozornost, ne samo v Boliviji, ampak nasploh v celi Latinski Ameriki. Seveda sem želel s svojo prisotnostjo podkrepiti pomen tega dogodka in sem vzel kot izraz njihove velike pozornosti, da so me povabili, da sodelujem pri tem. Je bilo pa tam na sami prireditvi precej mednarodnih predstavnikov, tudi predstavniki vseh indijanskih skupin v obeh Amerikah, ki pa niso sodelovali oziroma niso uspeli sodelovati na tem obredu.
  • Vprašanje: Dve vprašanji, gospod predsednik. Sprva ste imeli predviden tudi obisk Čada, pa me zanima, zakaj je zdaj ta izpadel iz vašega časovnika oziroma potovanja. In drugo vprašanje, ali lahko razumemo vašo udeležbo na inavguraciji Eva Moralesa tudi kot simbolno sporočilo slovenski vladi pri lotevanju reform glede na stališča, ki jih zastopa Evo Morales? Hvala.
dr. Drnovšek: V Čadu je v zadnjih tednih notranjepolitična situacija precej napeta in dokaj nejasna, tako da gre za veliko vprašanje, ali bo prišlo tam tudi morda do politične spremembe ali ne. Tako da ocenjujem, da v tem trenutku - to se lahko tudi spremeni - najbrž nima smisla iti v Čad. Tudi odgovora iz njihove strani še ni bilo na takšno iniciativo. Ampak vmes sem zbral več ocen, več podatkov o tej situaciji in tudi skušal drugače usmeriti svoje dejavnosti. Mislim, da v Čadu lahko morda več naredijo Francozi, zlasti v tej trenutni situaciji.

Kar se pa tiče Bolivije in pa moje prisotnosti na tem dogodku, seveda to nima nič opraviti z našo domačo situacijo, njihova je povsem drugačna. So pa seveda nekatera univerzalna sporočila, ki veljajo tako za Slovenijo kot za Bolivijo ali za katero koli državo. To je, da je potrebna nujna socialna pravičnost, da je potrebno zagotoviti dostojno življenje vsakemu človeku, vsakemu posamezniku, četudi skromno, ampak dostojno preživetje. In da ne sme biti nihče obsojen na marginalizacijo, na življenje povsem na robu ali seveda pod robom, tako kot se je dogajalo v Boliviji in pa v številnih drugih latinskoameriških državah, in kot se dogaja tudi še marsikje po svetu. Če pogledamo bolivijske razmere, včasih so bile prav osupljivo katastrofalne, socialne razlike ogromne; na eni strani izjemno bogata elita bivših kolonialistov ali sodobnih neokolonialistov, na drugi strani pa večinsko prebivalstvo, v glavnem indijansko ali mešano, ki živi v skrajnih razmerah. Že sam podatek, da Evo Morales, novi predsednik, torej prvi Indijanec, ki je predsednik, prihaja iz izjemno revne družine, kjer so od šestih otrok štiri njegove sestre umrle, še preden so dosegle dve leti starosti. Skratka to je nek podatek, ki kaže v kakšnih razmerah živijo Indijanci in njihove družine. Seveda takšna ureditev ni sprejemljiva nikjer, ne v Boliviji, ne kjerkoli drugje v svetu. Pri nas, jasno, da niso takšne razlike. Pri nas imamo v primerjavi s temi državami izjemno urejeno situacijo, ampak tudi seveda pri nas velja, da moramo spoštovati ta pravila, zagotavljati uravnotežen razvoj in pa socialno pravičnost.
  • Vprašanje: Včeraj ste bili v intervjuju na CNN precej kritični do Varnostnega sveta, do članic in me zanima, če že imate kakšne odzive glede na to, kaj ste dejali o njih. Drugo vprašanje, ki zanima moje kolege iz zdravstvene redakcije, pa je, kako ocenjujete izjave nekaterih slovenskih zdravnikov, ki dvomijo v ustreznosti vaše izbire načina zdravljenja vaše bolezni, oziroma da nekako postavljate zgled z alternativnim zdravljenjem. Kaj to pomeni?
dr. Drnovšek: Nimam nobenih odzivov še s strani članic Varnostnega sveta. Bi jih tudi težko imel, ker sem noč preživel na letalu oziroma sem takoj po tistem intervjuju s CNN odšel na pot in prišel neposredno sem. S tem tudi odgovarjam že na drugi del. V zadnjem tednu, mislim, da sem tri ali štiri noči preživel na letalu in opravil ogromno aktivnosti. Če bi torej bilo zdravstveno stanje takšno oziroma če kdo pri tem dvomi v mojo kondicijo, mu priporočam, da si ogleda ta program, ki ga imam za sabo. Tako da jaz sem prepričan v svoj način in mislim pri njem vztrajati.
  • Vprašanje: Kako ocenjujete prihodnost pogajanj o statusu Kosova po odhodu predsednika Rugove. In drugo, vaš telegram sožalja je bil naslovljen na soprogo, ne na nobeno od uradnih ustanov na Kosovu.
dr. Drnovšek: Kar se telegrama tiče gre pravzaprav za protokolarno odločitev in ne bi vedel kaj več reči o tem. Kar se tiče pa same situacije na Kosovu, je seveda zapletena. Smrt predsednika Rugove je prišla v zelo neugodnem času. Pogajanja o političnem statusu Kosova so se začela in pred Kosovom so najpomembnejše odločitve. Predsednik Rugova je predstavljal moralno avtoriteto in kadar gre za takšna pogajanja, za takšne pomembne odločitve, je izjemno pomembno, da obstaja vodstvo, da obstaja neka avtoriteta, moralna avtoriteta, ki lahko zagotovi, da prvič pride do dogovora. Tak dogovor je vedno nek kompromis, ne more priti do povsem stoodstotne odločitve v interesu ene strani in ki potem tudi pomaga, da je takšna odločitev lahko sprejeta v domači javnosti, v domači politiki. Skratka s svojo avtoriteto mora tak politik zagotoviti, da je tak sporazum sprejet v samih pogajanjih, potem tudi uresničen doma. In zdaj je pred kosovskimi politiki seveda pomembna naloga, da se poenotijo. Pred Kosovom je pomembna naloga, da pridejo do novega predsednika v bližnji prihodnosti. Med njimi zdaj ne sme priti do nekih notranjih prerivanj, ker bi s tem napravili precejšnjo škodo temu političnemu procesu, ki je končno stekel, torej pogajanjem o političnem statusu Kosova; skratka nečemu, za kar so si že dolgo prizadevali in za kar so se sedaj vzpostavili pogoji. Jaz upam, da bodo pri tem uspeli.
  • Vprašanje: Pred to tiskovno konferenco ste imeli srečanje s koordinacijo slovenskih humanitarnih organizacij, pa me zanima, če ste mogoče tudi govorili o sestanku, ki je bil prejšnji teden, na katerem sta sodelovala predstavnika mednarodnega Unicefa in Karitasa. Eden je tudi opozoril, da v Darfurju ni več potrebe po novih begunskih taboriščih, da jih je zadosti, in da je največja težava prav financiranje vzdrževanja teh. Ena od slovenskih iniciativ pa je izgradnja begunskega taborišča za deset tisoč ljudi. Je mogoče pričakovati, da se bo vaša pobuda tudi v tej smeri še kaj spremenila?
dr. Drnovšek: V začetku smo to imenovali kot dobro iniciativo za to, da se poskrbi za deset tisoč ljudi v Darfuju. Imeli smo predstavo o tem, da morda z novim taboriščem, ki bi ga poskušali nekako v celoti oskrbeti. Vmes tudi nekatere druge ocene kažejo na to, da je pravzaprav taborišč res že veliko v Darfurju, okrog dvesto, in da je morda bolj smiselno usmeriti naše humanitarne aktivnosti v tudi neke specifične točke, kjer pa so deficiti, kjer so velike potrebe. In pogovori, ki potekajo tudi sedaj, te dni s humanitarnimi organizacijami, ki so že v Darfurju, gredo v tej smeri, da bi locirali točno, kaj je največja potreba, kje in kako se vključiti. Tudi današnji sestanek je potekal v tej smeri. Smo v stiku in prosili smo tudi koordinatorja OZN za humanitarno pomoč, da skupaj z njim, z njegovim uradom, da tudi opredelimo, kaj je tisto, kar najbolj potrebujejo in kam bi to locirali. Skratka ti pogovori, te komunikacije tečejo. Smiselno je, da damo svoj prispevek in da ga damo tam, kjer je najbolj potrebno.
  • Vprašanje: Vprašal bi vas, gospod Drnovšek, ali se vam zdi, da je ta obisk in podpora, ki ste jo dali novi bolivijski vladi v soglasju z našimi slovenskimi interesi v svetu, še posebej v odnosu Združenih držav, ki niso prav navdušeni nad tem spremembami? Koliko vaše energije še misliti posvečati krizi v Darfurju, se pravi, kaj je cilj, s katerim boste rekli, da ste dosegli pričakovanja? Koliko časa in energije ste pripravljeni porabiti za pomoč v Darfurju?
dr. Drnovšek: Kar se tiče Bolivije in inavguracije novega predsednika, gre za dogodek, ki je pomemben, kot sem dejal za Bolivijo, za Južno Ameriko, Latinsko Ameriko. Pomeni nek preobrat, neka velika simbolika je v tem dogodku in ne vem, zakaj bi se morali pri tem s kom usklajevati, če mislimo, da je to v interesu človeštva skladno s temeljnimi človeškimi vrednotami. Potem se ne moremo pogajati z nikomer, tudi z največjimi državami ne. In kadar gre za takšne stvari, jih je treba obravnavati načelno in seveda ne naprej misliti, kaj pa nekdo drugi misli o tem, ali se bomo nekomu zamerili, če bomo podprli nekaj, kar mislimo, da je pravično in napredno.

Drugo Darfur, koliko časa in koliko energije. Namen je ponovno prebuditi mednarodno skupnost, inicirati odločnejšo politično akcijo za rešitev problema Darfurja, zagotoviti varnost v Darfurju, humanitarnim delavcem in pa beguncem, prebivalcem. Koliko časa? Toliko, da se začnejo stvari resno premikati v pravo smer in da potem dobijo ti mehanizmi, ki že obstajajo, institucije kot OZN, Afriška unija, Evropska unija, da pravzaprav začnejo delati, da se spet spravijo v tek in pridejo do konkretnih ukrepov. In to je možno doseči s pogovori z njimi, s političnimi dogovori, tako z mednarodnimi predstavniki institucijami, tudi s sudansko vlado, eventualno še s predstavniki upornikov, da damo nek prispevek, da damo neko vzpodbudo in pa tudi s prebujanjem mednarodne javnosti. Za obisk v Darfurju, Sudanu se že v tem trenutku zanima kar nekaj uglednih medijskih hiš, od francoske televizije, ameriške televizije, New York Timesa, tako da morda bomo uspeli nekaj narediti tudi pri prebujanju mednarodne javnosti, kar pa potem seveda pomeni tudi pritisk na njihove politike in politične institucije.
Hvala lepa.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani