arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na prireditvi Študentska arena (Ljubljana, 18.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Prenesite v evropske prestolnice tisto, s čimer bomo mi obogatili EU

Ljubljana, 09/15/2003  |  govor


Nagovor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na sprejemu za predstavnike slovenskega diplomatskega zbora, udeležence Posveta slovenske diplomacije o delovanju v pogojih članstva v Evropski uniji (neavtoriziran zapis).

Klikni za povečavo Spoštovane veleposlanice, spoštovani veleposlaniki, lepo pozdravljeni,
veseli me, da se vidimo ob priložnosti vašega delovnega posveta. Zdelo se nam je prav, da se srečamo tudi mi.

Sedanje obdobje je prehodno obdobje. Vsi skupaj se navajamo in pripravljamo na to, da po 10-letni kampanji in pripravah za članstvo v EU postanemo članica. Učimo se biti prava članica EU. Kot razumem, je vaš posvet usmerjen v takšne priprave in upam, da je bil uspešen. Informacijski sistem je zelo pomemben. Vlada se mora na številnih področjih pripraviti, da se bo lahko sproti odzivala na dogajanja v EU. Od primera do primera bo potrebno iskati prijatelje in zaveznike. Ne bo stalnih skupin in držav, s katerimi bi sodelovali, ampak se bodo skupine oblikovale po interesu glede na konkretno situacijo. To terja veliko komuniciranja, pravočasnega odzivanja. Meseci, ki so pred nami, so iz tega vidika pomembni. Moramo jih izkoristiti, da se čim bolje pripravimo na članstvo v EU. Naša vloga v EU in naš profil se bosta še izoblikovala. Menim, da ne bomo sprejeli ponudbe, ki smo jo slišali pred meseci, da je za male in nove članice morda bolje biti tiho, da ne povedo svojih stališč. Mislim, da jih bomo povedali, da jih moramo povedati. Moramo pa jih tudi imeti.

Klikni za povečavo Po moji oceni se bo Slovenija morala aktivno vključiti tudi v razpravo in pripravo novega finančnega načrta EU za naslednjo proračunsko obdobje. V zvezi s tem bo morala tudi izvesti resne ocene in razprave doma. Razprava še ni zaključena, še ni popolnoma odprta. Ocenjujem, da se bo Slovenija morala priključiti skupini držav, ki bodo terjale resnejše spremembe v celotni finančni strukturi EU. Da bi še naprej usmerjali toliko sredstev za kmetijstvo kot sedaj, bo najbrž dolgoročno nevzdržno. Kompromis, ki je med sedanjimi članicami že dosežen, najbrž ni zadosten. To nam navsezadnje kaže tudi propad pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije te dni v Cancunu, kjer je glavna tema ravno subvencioniranje kmetijstva. Postavlja se eno izmed temeljnih načelnih vprašanj, tudi z EU, ki želi biti vodilna in napredna sila pri spreminjanju svetovnih razmerij. EU bo morala narediti nekatere poteze, čeprav to pomeni spreminjanje finančnih pozicij posameznih članic, predvsem nekaterih velikih. Vemo, da je ta proces zelo zahteven. To je eno izmed področij, za katerega mislim, da bi Slovenja lahko bila jasna in aktivna in se postavila ob bok tistim državam, ki želijo drugačne prioritete v EU, ki želijo pospešiti lizbonski proces, konkurenčnost evropskega gospodarstva v svetovnem merilu. Ob dejstvu, da je potrebno ohraniti kmetijstvo v vsej njegovi funkciji, pa vendar zagotoviti spremembe, ki so potrebne za to, da sedanja pretirana subvencioniranja spravimo v nekoliko bolj zmerne okvire.

Klikni za povečavo Naslednje vprašanje, kjer menim, da bomo vedno prisotni in aktivni, je naš odnos do JVE in naša vloga na tem območju. Prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje ostale članice EU želele vedno slišati naše mnenje, da moramo tudi vnaprej ohraniti svojo kredibilnost pri vprašanjih, povezanih z JVE. Kredibilnost države, ki je sama izšla iz nemirne JVE, bivše Jugoslavije, in ki je lahko dober primer drugim državam, je zelo pomebna in tega svojega renomeja ne smemo pokvariti. To veja tudi za sedanje odnose z našo sosedo Hrvaško. Vemo, da so ti odnosi včasih težavni. Vemo, da smo se veliko ukvarjali s temi vprašanji, da smo poskušali razrešiti vsa odprta vprašanja. Vemo, da je sedanja hrvaška politika v predvolilnem obdobju, da skuša preusmerjati pozornost iz drugih domačih težav na odnose s sosedo. To je v takšnih situacijah enostavno in priročno za politike. Hkrati pa vemo, da je EU politika drugačna, da so ravno takšne politike v preteklosti vodile do vojn in konfliktov v Evropi, navsezadnje do balkanskih vojn. Slovenija v odnosih s sosedo ne bi smela pristati ali sprejeti takšne igre, spirale hudih besed, stopnjevanja ostrih besed. Slovenija bi morala mirno in potrpežljivo zagovarjati svoje stališče, ga uveljavljati preko dialoga in pravnih poti. Prepričan sem, da bomo na ta način slej ko prej ta problem tudi uspešno in ustrezno rešili. EU pričakuje od nas takšno obnašanje. Mislim, da si moramo tudi sami postaviti takšne kriterije in s tem pokazati, da smo že prešli linijo med Balkanom in Evropo. Tudi Evrope ne idealiziramo, vemo da so tudi tam takšni recidivi možni in da se pojavljajo. Vendar to je tisto, od česar naj bi se vsi oddaljili in prešli na drugačen način delovanja. Sam sem v svoji zunanji politiki skušal usmeriti pozornost predvsem na JVE. Obiskal oz. v Slovenijo sem povabil predsednike vseh držav nekdanje Jugoslavije. Z vsemi imamo zelo dober dialog, zelo dobro izmenjavo mnenj in vsi od nas pričakujejo podporo pri svoji evropski poti. To je njihovo glavno pričakovanje, glavna tema, ki jih v tem trenutku zanima. Hkrati pa so vse te države tudi pomembne gospodarske partnerice Sloveniji in tega ne smemo pozabiti. Takšna vloga Slovenije je po mojem mnenju v prihodnjih letih zelo pomembna. Zato je toliko bolj pomembno, da skušamo umiriti žogo s Hrvaško. Njihove volitve bodo kmalu mimo in nadaljeval se bo dialog, skušali bomo razvozlati zadnji vozel ali dva, ki sta ostala po 10-ih, 12-ih letih pogajanj.

Diplomati boste pri vsem tem igrali pomembno vlogo. Želim vam veliko uspeha in da bi prenesli čim hitreje in čim več evropskega duha iz evropskih prestolnic v Slovenijo in obratno. Prenesite v evropske prestolnice tisto, s čimer bomo mi obogatili EU. Hvala lepa.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani