arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Tiskovna konferenca (Ljubljana, 19.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Apel slovenskim politikom glede referenduma o tehničnem zakonu

Ljubljana, 01/07/2004  |  izjava


Klikni za povečavo
ikona avdioIzjava predsednika republike o zapletih glede reševanja statusa "izbrisanih"
Izjava predsednika republike o zapletih glede reševanja statusa "izbrisanih" (neavtoriziran zapis)


Lepo pozdravljeni,

v zadnjih dneh se, poleg pogovorov o kandidatu za predsednika računskega sodišča, intenzivno ukvarjam tudi s vprašanjem »izbrisanih«, če ga lahko tako poimenujem. Po moji oceni je nastala zelo absurdna pravna in politična situacija. Referendum, ki ga je razpisal državni zbor bo referendum o tehničnem zakonu, za katerega ustavno sodišče meni, da ni potreben. In za katerega slišim, da bo verjetno dejansko tudi anuliran s tem, da bo Ministrstvo za notranje zadeve začelo izdajati odločbe še pred veljavnostjo tega zakona - odločbe v skladu z ustavno odločitvijo. To pa pomeni, da bomo imeli kljub vsemu referendum o zakonu, ki ne bo o ničemer več odločal, ki ne bo nič pomenil. Referendum bo sam po sebi nekoristen, ne bo vodil do nobenega smiselnega pravnega zaključka, bo pa seveda priložnost zato, da se že sedaj preveč razvnete strasti še bolj vnamejo in da se morda še bolj poglobi nestrpnost. Zato na podlagi pogovorov, ki sem jih imel s pravnimi strokovnjaki, kot tudi z vrsto politikov iz različnih strani, ocenjujem, da bi bilo potrebno narediti vse, kar je možno, da kljub vsemu do tega referenduma ne bi prišlo. Klikni za povečavoMislim, da bi morali najti pravni način za umik tega zakona in da bi morala začeti koalicija takoj resne pogovore z opozicijo o sistemskem zakonu, s katerim bi dokončno presekali in razrešili to vprašanje. Mislim, da takšna pripravljenost obstaja na obeh straneh, toliko sem tudi sam preveril v teh dneh. In če obstaja in če si vsi želimo, da se ta sedanji proces, ki je škodljiv za državo, tako notranje politično kot tudi navzven, ustavi in najde konstruktivna rešitev, potem mislim, da bi se morali vsi odgovorni akterji, politiki, vsesti in najti pravno rešitev za izhod iz te situacije. Sicer bomo lahko imeli referendum, ki bo absurden, nesmiseln in bo v zaostrenem ozračju potekalo dogovarjanje o sistemskem zakonu o izbrisanih, z možnostjo ponovnega referenduma. Vse to se bo dogajalo v volilnem letu. Mislim, da navedena situacija terja nek zdrav razum, terja, da se ustavijo konji, napravi razmislek in se začne normalen dialog. Tako, kot so se stvari odvijale v zadnjem času in tudi na zadnji seji državnega zbora kažejo, da se pozicije pravzaprav bolj oddaljujejo. Da je čedalje manj pripravljenosti za dialog in za iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive za večino političnega prostora in tudi za večino slovenskih državljank in državljanov in ki bi bile v duhu ustavne odločbe. To je cilj. Naloga ni enostavna in situacija se je zapletla in vodi v tako negativne učinke, da je napor potrebno napraviti. Ta moja današnja izjava je pravzaprav apel na politiko, da najde pravno in politično rešitev. Pravniki, s katerimi sem govoril menijo, da je to možno. Najdejo rešitev in da odidemo iz tega vprašanja na pravi način, z neko pravilno konstruktivno rešitvijo.

Klikni za povečavoOpozoril bi pri vsem tem, da pri tem neupravičeno upada ugled Slovenije. Slovenija je od osamosvojitve naprej gradila svoj ugled v svetu, delala prave korake in ponujala rešitve. Rešitve za pridobitev slovenskega državljanstva za prebivalce drugih jugoslovanskih republik, so bile ustrezne. Takrat je bilo podeljenih 173 000 državljanstev. Takrat so vsi imeli možnost pridobiti državljanstva. Če je bila, tako kot je ugotovilo ustavno sodišče, s temi izbrisi storjena napaka in krivica določenim ljudem, sem prepričan, da velika večina slovenskih državljanov meni, da je te krivice potrebno popraviti. Seveda dejanske krivice, te, ki so bile dejansko storjene. Mislim, da je bojazen predvsem v tem, da bodo popravljene morda tam, kjer to ni potrebno. To se da v dialogu razčistiti z dejstvi, s točnimi opredelitvami in najti rešitev iz tega. Rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za zagovornike referenduma, predstavnike opozicije, kot tudi za koalicijo.


Vprašanje: Zdi se, da se na tej točki razlikujeta z vodjo SDS Janezom Janšo, s katerim sta v zadnjem času precej dobro sodelovala?

Dr. Drnovšek: Na to ne bi gledal na tak način. Za državo je nastal problem. Med sabo so v konflikt prišle institucije kot so državni zbor, ustavno sodišče, vlada. Prišlo je do neke absurdne pravne situacije, ki jo je treba razrešiti. Zdaj ne gre zato, na čigavi strani si, pač pa kot predsednik države opozarjam na situacijo in želim, da politika najde konsenzualno rešitev. Takšno, s katero se bo strinjal, če se da, tako predsednik SDS, kot predsednik LDS in drugi, če tako rečem. Mislim, da je tudi opozicija do sedaj večkrat izrazila pripravljenost, da se najde rešitev, tudi v pogovorih, ki sem jih imel te dni. Niso zainteresirani, da se ta proces vleče naprej, ampak da se ta rešitev najde v sistemskem zakonu. Seveda sistemski zakon je možno začeti usklajevati takoj, tudi z njimi. Pripravljen je že, ampak potrebno ga je še dokončno uskladiti. Ob tem je referendum odvečen, ker ne bo nikomur koristil. Lahko samo spet poslabša medsebojne odnose in razmerja. Zaradi tega bi bilo potrebno najti politično in pravno rešitev, da do referenduma ne bi prišlo, da se v tem času reši sistemski zakon, če je možno. V tem dialogu bi sodelovala tako opozicija kot koalicija in skušala najti skupni zakon. Če bodo te razlike obstajale, lahko pride do novega referenduma, do novih zaostrovanj. Sedaj je ta absurd, ki je nastal, že dovolj očiten, da je morda napočil čas za to, da bi vsi lahko malo drugače pogledali na to vprašanje. Drugače, kot morda v teh parlamentarnih spopadih, kjer začne veljati neka inercija in kjer vsak trmasto vztraja na svojih stališčih in kjer postajajo razprave tudi vedno bolj iracionalne.

Vprašanje: Kako bi izvedli to idejo? Pravno formalno je bila edina možnost po vetu državnega sveta. Takrat se je koalicija odločila, da bo pri zakonu vztrajala, zdaj je referendum razpisan, pravno formalno meni ni znan noben način, kako je mogoče stvari ustaviti.

Dr. Drnovšek: Da je prišlo do te situacije, so bile verjetno nekatere napake na večih straneh narejene že prej. V tem trenutku je neka možnost, sicer sorazmerno majhna, da ustavno sodišče še ustavi ta referendum. Majhna, glede na njihovo prejšnjo stališče. Morda bo ustavno sodišče še nekoliko zadržalo odločbo. S tem bi politika dobila čas, da najde rešitev in tudi dogovor o tem vprašanju. Ali lahko državni zbor razveljavi zakon, ki ga je sprejel, je vprašanje. O tem so mnenja različna. Pravniki, s katerimi sem se pogovarjal, so rekli, da to področje ni jasno obdelano. Vendar mislijo, da je v tej situaciji to boljša rešitev, kot nadaljujevanje tega absurda. Torej, da se razveljavi zakon, ki tako in tako ne bo imel nobenega učinka, ampak vodi samo v nek nesmiseln referendum. To je tisto, kar predlagam.

Vprašanje: Ali vi mislite, kot nekateri politiki v državi, ali smo v neke vrste ustavni krizi? Na eni strani je odločba ustavnega sodišča o smiselnosti referenduma in zakona, na drugi strani pa pravno mnenje desetih pravnih strokovnjakov, večina od njih so nekdanji profesorji teh ustavnih sodnikov. Torej stojijo na povsem nasprotnih bregovih, kje je tukaj rešitev. Politika pa se veže na njihove odločitve. Je to pravno ustavna kriza?

Dr. Drnovšek: Lahko bi se temu tako reklo iz razlogov, ki sem jih opisal in so pripeljali do te absurdne in na nek način nevarne situacije. Zelo težko bo ljudem na referendumu, če bo šlo to naprej, razložiti čemu referendum služi. Referendum, ki tudi nekaj stane in ob katerem bo vsak govoril, da je njegov izzid tako in tako ničen. Očitno je prišlo do nekega nesmiselnega rezultata in situacije. Najbrž bo potrebno vse skupaj upoštevati pri analizi naših institucij in pri iskanju nekaterih rešitev v prihodnje, da se takšne situacije ne bi mogle več ponoviti. Poleg tega ima stroka svoje mnenje, ustavno sodišče drugo mnenje. Državni zbor se je večinsko postavil na eno stališče, vlada do zdaj na stališče stroke. Verjetno se bodo ta stališča, kolikor vidim, nekoliko spreminjala. Vsaj kar se tiče najave ministra za notranje zadeve o izdajanju odločb pred veljavnostjo tehničnega zakona. To pa sam referendum postavlja v še bolj absurdno luč, če bo do njega prišlo. Zato skušam pomagati pri tej situaciji, ker so se institucije med sabo tako zapletle. Rešitev je možno najti z nekoliko politične in pravne volje. Tudi pravniki, ki morda nekoliko manj dogmatsko sedijo na nekaterih stališčih, lahko pri tem pomagajo.

Vprašanje: Najprej so vam očitali, da ste se prepozno odzvali na temo izbrisani, zdaj vam očitajo, da skušate vplivati na odločitev ustavnega sodišča. Vaš komentar?

Dr. Drnovšek: To je pravzaprav pričakovano. Nikoli ni prav. Kar se tiče takšne situacije, je moja izkušnja iz prejšnjih let in iz številnih kriz v preteklosti, da imajo krizne situacije nek razvoj: Če se kmalu vključiš, je lahko to brez učinka ali pa ima slab učinek. Stvari morajo tudi dozoreti do točke, ko je intervencija lahko smiselna in učinkovita, ko ni namenjena nabiranju političnih točk v javnosti. Do danes je situacija postala precej nemogoča in potencialno problematična tudi v prihodnje. Zdi se mi, da je potrebno, da tudi predsednik države opozori na to in da skuša pomagati pri razreševanju. Na način, da ne poseže v pristojnosti katerekoli veje oblasti, katerekoli institucije. Niti ustavnega sodišča, ki e suvereno odločalo in bo v skladu s svojo presojo tudi v prihodnje. Praktično niti ne morem poseči v to. Niti v pristojnosti državnega zbora ali vlade.

Vprašanje: Zanima me glede izdajanja odločb. Se vam zdi tudi to možnost, da do referenduma ne pride, da se čimprej začnejo izdajati odločbe in je zaradi tega sam zakon in referendum brezpredmeten?

Dr. Drnovšek: Absurd je v tem, da referendum kljub vsemu bo, četudi ministrstvo za notranje zadeve izda vse odločbe. Ravno to kaže na to, kako absurden in nepotreben je ta referendum. Sodbo ustavnega sodišča je potrebno uresničiti, o načinu izvedbe odloča vlada in državni zbor. O tem so odločili. O nekem načinu, zdaj razmišljajo o drugem. Skratka odločbe je treba slej ko prej izdati, to je jasno. Kljub vsemu bi bilo dobro, da le poskušajo najti tisti konsenz in zagotovijo, da ne bodo povzročene neke nove anomalije. Ne bi pa se zdaj želel vmešavati v vsebino zakona in dogovora.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani