arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z veslaško reprezentanco Slovenije (Ljubljana, 06.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Govor dr. Janeza Drnovška, predsednika Republike Slovenije, ob 60-letnici Organizacije za prehrano in kmetijstvo - FAO

Rim, Italija, 10/17/2005  |  govor


Klikni za povečavo
ikona avdioGovor predsednika dr. Janeza Drnovška ob 60-letnici FAO - v angleščini (2,6 MB)

1. Lakota in nedohranjenost ostajata, kljub vrsti sprejetih dokumentov, zavez, konferenc in praktičnih prizadevanj, svetovna tragedija. V podsaharski Afriki in južni Aziji lakota narašča in na mnogih drugih območjih je stanje nespremenjeno. Več kakor četrtina otrok v državah v razvoju je nedohranjenih. Zmanjšati lakoto na polovico je razvojni cilj tisočletja, ki nam ga nikakor ne uspe doseči – še več, ta cilj zanemarjamo ali ga ignoriramo.

2. Lakota ima veliko obrazov in le nekatere od njih lahko vidimo po televiziji v kriznih situacijah, kakršna je nedavna v Nigru. Toda po vsem svetu trpi zelo veliko ljudi zaradi kronične nedohranjenosti, ki nam je televizija ne kaže. Že zdaj, ko se tu pogovarjamo, lahko napovemo, da bo v zahodnoafriških državah zaradi slabe letine spet izbruhnila lakota. Bomo znova izgubili tekmo s časom?

Klikni za povečavo3. Lakota je razlog in posledica revščine. Pojavlja se hkrati s težavami, povezanimi z zdravjem, izobraževanjem in spolno izključenostjo, in jih stopnjuje. Da bomo dali uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ponovni zagon, je nujno takoj nameniti zanje bistveno več finančnih sredstev in tehnične pomoči, omogočiti boljši dostop do bogatih in razvitih trgov in odpisati več dolgov. Razviti del sveta mora omogočiti, da bodo od svetovnega kmetijskega trga imeli korist tudi revni.

4. V svojem govoru v OZN septembra letos sem poudaril nujnost, da se do konca tega leta doseže pošten dogovor v krogu pogajanj v Dohi, brez dodatnih zahtev za države v razvoju. Na kmetijskem področju bi odprava izvoznih pomoči, zmanjšanje uvoznih carin in prepoved nezakonitega dampinga, ki znižuje cene lokalnih proizvajalcev, lahko izboljšali kmetijske napovedi v mnogih državah v razvoju po vsem svetu. Prav tako je treba odpraviti necarinske ovire za dostop do bogatih in razvitih trgov. Po izračunih, ki jih je pripravil Oxfam, bi pomagali izkopati se iz revščine 128 milijonom ljudem, če bi izboljšali dostop do svetovnih trgov za Afriko, vzhodno Azijo, južno Azijo in Latinsko Ameriko za samo en odstotek.

5. Sedanja organizacija mednarodne trgovine je nepoštena in nepravična. Kmetijske subvencije, uvozne carine in damping kmetijskih presežkov kaže na razširjenost dvojnih standardov razvitega dela sveta. Zato mora biti evropska razprava o novi finančni perspektivi tesno povezana z razpravo o prihodnjem razvoju kmetijstva v svetu v razvoju. Evropa naj bi omejeno finančno pomoč kmetijstvu dajala le za ekološko kmetovanje, varstvo okolja in razvoj odmaknjenega podeželja. Ni razloga, da v projekte pomoči za ekološko kmetovanje ter pridelavo varne in kakovostne hrane ne bi vključila tudi kmetovalcev iz držav v razvoju. Zdaj je čas, da se izvede evropska kmetijska reforma. Po podatkih OECD je kmetijski reformi iz leta 2003 uspelo zmanjšati povprečno carinsko zaščito za kmetijske proizvode le za dve odstotni točki, od 57 na še vedno nesprejemljivo visokih 55 odstotkov.

Klikni za povečavo6. V okviru kroga iz Dohe se pospešena pogajanja nadaljujejo. Lahko se strinjamo s trgovinskim predstavnikom Združenih držav, da krog teh pogajanj ne more biti uspešen brez odločnega znižanja carin. Evropska unija bi morala sprejeti ta izziv. Pogovarjati se bo treba tudi o občutljivih proizvodih z obeh strani Atlantika, kakršni so bombaž v ZDA ter sladkor, mleko in mlečni izdelki v EU; drugače bodo pogajanja kroga v Dohi preozko usmerjena. Ekonomisti Svetovne banke trdijo, da bodo 92 odstotkov koristi, ki jo bo sprostitev svetovnih trgov prinesla državam v razvoju, zagotovila znižanja, ki jih bodo uvedle bogate države pri svojih carinah. Po drugi strani moramo paziti, da v državah v razvoju ne bomo vključevali samo najbolj konkurenčnih proizvajalcev, ampak tudi tiste, ki zdaj niso sposobni tekmovati na svetovnih trgih. Posebno pozornost je treba posvetiti revnim prebivalcem velikih mest in njihovih obrobij v najrevnejših državah sveta, ki bodo najverjetnejše žrtve prve faze kmetijske liberalizacije. Ob vseh zapletenostih kroga pogajanj iz Dohe ima tisti del sveta, ki se razvija, pravico do pravičnega sporazuma, ki bo bistveno povečal njegove razvojne možnosti.

7. Ko se trudimo skleniti krog pogajanj v Dohi, se moramo spomniti besed Kevina Watkinsa, direktorja Urada UNDP za poročila o človeškem razvoju: "... če pogajanja kroga v Dohi ne bodo resno zastavljena, bodo obsežni segmenti človeštva odrezani od blaginje, ki jo ustvarja globalno povezovanje."

Klikni za povečavo8. Zaradi podnebnih sprememb se bodo v mnogih državah v razvoju še naprej slabšale že tako nevzdržne razmere za kmetovanje.

9. Letos se je kriza lakote še razširila. Države donatorice in mednarodne finančne ustanove po besedah nekaterih vodilnih mednarodnih strokovnjakov od držav v razvoju zahtevajo, da zmanjšajo svoje naložbe v temeljno vaško infrastrukturo in vitalne naložbe v kmetijstvo, zato da bi si zagotovile odplačevanje dolgov. Osiromašele vasi se niso sposobne spopadati s sušo, visokimi stroški organskih in umetnih gnojil, namakanjem in dolgoročnimi podnebnimi spremembami. Po ugotovitvah nekaterih vodilnih strokovnjakov je pomoč v hrani, ki jo pošiljajo bogate države za blažitev lakote, dobrodošla in potrebna; vendar pa bi bila zagotovitev finančnih virov, tehnik za upravljanje vodnih virov, izboljšanih semenskih sort in učinkovitega kmetijskega svetovanja veliko bolj koristna za dolgoročno znosno življenje teh vasi, milijonov kmetov in njihovih družin.

10. Sedanje svetovne razlike so ne le katastrofalne, ampak tudi nevzdržne. Stotine milijonov ljudi v državah v razvoju mučijo lakota, pomanjkanje in bolezni. Izčrpane vasi v podsaharski Afriki, na Srednjem vzhodu in v Aziji ne morejo pridelati dovolj hrane za lastne prebivalce in za trg. To žalostno sliko lahko spremeni samo sistematičen dolgoročni prijem, z odprtimi rokami ponujena finančna pomoč, tehnična podpora in izboljšani dostop do trgov. Svet ima vire, znanje in zmožnosti, da države v razvoju reši revščine, lakote in nedohranjenosti.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani