arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na prireditvi Študentska arena (Ljubljana, 18.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Nagovor predsednika republike na 12. regionalnem poslovnem stičišču na Bledu

Bled, 10/27/2004  |  govor


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes skupaj z bolgarskim predsednikom dr. Georgijem Parvanovom na Bledu odprl 12. regionalno poslovno stičišče (RBMP) z naslovom "Poslovni odnosi z državami Zahodnega Balkana". Pozornost letošnjega srečanja je namenjena predvsem možnostim urejanja poslovnih odnosov, izzivom strateškega povezovanja ter različnim oblikam sodelovanja med državami zahodnega Balkana in pospeševanju investicij. Predsednik republike je udeležence srečanja nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):


Klikni za povečavoSpoštovane gospe in gospodje, ekscelence,
vesel sem, da vas lahko nagovorim tudi tokrat na 12. srečanju Regionalnega poslovnega stičišča. Tokrat sem še posebej vesel, ker je z mano tudi gospod Parvanov, predsednik Bolgarije. Bolgarija je zelo pomembna partnerica Slovenije, lahko bi rekel vedno bolj, in tokratni uradni obisk predsednika Parvanova naše bilateralne odnose še bolj poglablja. Seveda tema ni samo bilateralni odnos, naš skupni interes je tudi širša regija jugovzhodna Evropa, Zahodni Balkan in tudi evropski integracijski procesi. Poleg tega pa Bolgarija letos predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in z novim letom bo to predsedovanje predala Sloveniji. Vsekakor zelo veliko tem za naše pogovore, za naše skupno iskanje najboljših rešitev. Tudi poslovno srečanje ne more iti mimo političnih, varnostnih in pravnih okvirov za svojo poslovno dejavnost. Težko si predstavljamo uspešno poslovanje brez minimalno zagotovljenih političnih, varnostnih pogojev in pogojev stabilnosti nasploh. In kot smo pravkar slišali, Zahodni Balkan ni ravno tista regija, ki bi izstopala v teh kriterijih, pač pa je že neko daljše obdobje bolj politično in varnostno nezanesljiva. Mednarodna skupnost skuša vzpostaviti postopno večjo stabilnost, normalne pogoje za politično pa tudi gospodarsko delovanje in življenje vseh ljudi. Bolgarija v tem kontekstu pozitivno izstopa. Vesel sem, da se naši medsebojni odnosi v gospodarstvu izjemno hitro povečujejo, prav tako tudi medsebojna gospodarska menjava. Razlog je najbrž v tem, da je Bolgarija politično stabilna država s trdnim pravnim okvirom. In da je Bolgarija že končala pogajanja z Evropsko unijo, zaprla vsa poglavja in pričakujemo njeno skorajšnje članstvo v Evropski uniji. Zato je, lahko bi rekli, Bolgarija partner Sloveniji na drugi strani regije. Vsak s svoje strani smo zainteresirani, da tudi celotna regija, ki je med nami, čimprej postane stabilna in čimprej krene na pot evropskih integracij, da se čimprej končajo procesi, ki so zasnovani v preteklosti in jih skušamo že dalj časa konsolidirati.

Če na kratko ocenim situacijo v regiji, bi podčrtal najboljšo pripravljenost Hrvaške, da nam sledi v Evropsko unijo. Pričakujem in mislim, da je precej nesporno, da bo Hrvaška že drugo leto začela s pogajanji z Evropsko unijo. Vendar se mi zdi nerealno pričakovanje, da bi lahko vstopila v EU skupaj z Bolgarijo in Romunijo, ampak verjetno nekoliko pozneje. Bolgarija, kot sem dejal, je že končala pogajanja, do konca tega leta jih bo verjetno tudi Romunija. Najbrž bi bilo neustrezno in nekorektno pričakovati, da bi ti dve državi z vsemi izpolnjenimi pogoji čakali, da jih ujame še kdo drug. Vendar proces se mora nadaljevati. In prav je, da se pojavljajo druge kandidatke, ki so kredibilne, ki imajo možnosti in ki bi tudi pokazale, da gre celoten proces konsolidacije Zahodnega Balkana naprej. Tudi s tega vidika je kandidatura Hrvaške pomembna, saj kaže na neko dinamiko, na neko perspektivo, da ta proces ni ustavljen, ampak se nadaljuje. Naprej imamo nekaj težjih primerov. Predvsem bi podčrtal, da bo treba, po moji oceni, nekatera vprašanja začeti hitreje reševati, predvsem vprašanje Kosova z njegovim nedefiniranim statusom. Pa tudi konsolidacija Bosne in Hercegovine, ki se postopno nadaljuje, bi v nekaterih vidikih lahko bila hitrejša, tako da bi ta država lahko začela svojo integracijsko pot v Evropo. Srbija je vsekakor pomembna država regije in tudi pomemben partner, ne samo Slovenije, Bolgarije, ampak tudi nasploh Evrope. Vsi si želimo, da bi Srbija čimprej pustila za sabo svojo preteklost in začela z resnimi reformnimi procesi, nadoknadila velike zaostanke, do katerih je prišlo v zadnjih petnajstih letih, in s tem omogočila neko perspektivo prihodnjim generacijam, perspektivo boljšega življenja. Vprašanja, ki so ostala odprta v procesu konsolidacije Zahodnega Balkana so zapletena; Srbija, status Kosova, medsebojni odnos ob tem vprašanju, tudi Črna gora še vedno s svojimi vprašanji oziroma s svojim posebnim razvojem, zlasti ekonomskega sistema, skupno le dajejo neko sliko še nedefiniranosti končnega položaja. Seveda je v pogojih nedefiniranega političnega statusa, pravne ureditve in navsezadnje posledično tudi varnosti težko pričakovati, da bodo gospodarstvo, podjetja in investitorji resno delovali na tem področju. Poslovanje, investicije ali menjava bodo omejeni, dokler se pogoji stabilnosti ne vzpostavijo. Težko je pričakovati, da bi se spirala nezaposlenosti, socialnih problemov, nizke gospodarske dejavnosti, kriminalnega gospodarstva, korupcije, nedefiniranega političnega statusa, povezovanje politike s kriminalnim gospodarstvom in obratno, da bi se ta spirala končala kar tako sama od sebe ali dozorela v neke demokratične standarde. Mislim, da sedanji procesi kažejo, da se vse to odvija prepočasi, da tudi mednarodna skupnost ni dosegla zelo velikih uspehov, čeprav je vložila v to precejšnja sredstva. Je pa treba dosedanje rešitve preveriti. Preveriti tudi učinkovitost mednarodne administracije tam, kjer je vzpostavljena - npr. na Kosovu, tudi v Bosni in Hercegovini, čeprav tam je v zadnjem času prišlo do večjih premikov – zato, da bi skupaj lahko zagotovili nek hitrejši razvoj v letih, ki so pred nami, hitrejše razreševanje statusnih vprašanj in tudi hitrejšo vzpostavitev lastnih institucij, prevzemanje odgovornosti za svoj razvoj in svojo usodo.

Pričakujem, da bo že v letu 2005 zelo intenzivirano delovanje, tudi mednarodnih faktorjev, pri razreševanju teh vprašanj, da bo tudi notranji pritisk v teh državah, regiji naraščal in da bomo morali skupaj najti ustrezne rešitve. To se toliko bolj nanaša na tiste države, ki smo sosede. To je tudi ena temeljnih usmeritev Evropske unije, da zagotovi stabilnost, normalen razvoj in normalno življenje na območju, ki je skoraj, bi lahko rekli, v osrčju Evrope. Navsezadnje ni zelo logično, da se danes že pogovarjamo o kandidaturi in članstvu Turčije, hkrati pa ostaja še zelo nedefiniran status in vprašanje nekdanjih republik bivše Jugoslavije, območja, ki je močno povezano z Evropo, ki ima evropsko tradicijo, zgodovino, kulturo, in kjer bi morali najti skupne rešitve.

Želim, da bi bil tudi vaš tokratni posvet čim bolj koristen, da bi pripomogel k razširitvi gospodarske dejavnosti in upam, da bomo drugi, predvsem politika, uspeli rešiti tiste probleme, ki so še ostali in ki ovirajo nadaljnji gospodarski razvoj, hitrejšo investicijsko in trgovinsko dejavnost. Prepričan sem, da so vsa ta srečanja v preteklih enajstih letih tudi dala svoj prispevek k temu, da se gospodarska menjava v tej regiji in tudi drugje povečuje, da so vaša srečanja prinesla marsikatero poznanstvo, izkušnjo in dala marsikateri impulz. Želim vam veliko uspeha tudi v prihodnje. Hvala.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani