arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret (Zaplana, 11. februar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik dr. Drnovšek v Davosu o Evropi prihodnosti

Davos, Švica, 01/22/2004  |  govor


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes v švicarskem Davosu nastopil na plenarni razpravi Svetovnega gospodarskega foruma z naslovom "Na kakšno Evropo naj se predsedniki uprav pripravijo". Razpravo, ki jo je vodil predsednik uprave in generalni direktor Renaulta Louis Schweitzer, so se poleg slovenskega predsednika udeležili tudi predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, poljski predsednik Aleksander Kwašniewski, predsednik upravnega odbora DeutschePost Klaus Zumwinkel in višji izredni član Carnegie Endowment for International Peace Robert Kagan. Po mnenju organizatorjev Svetovnega gospodarskega foruma je Evropa v položaju, ko lahko postane svetovna sila ali pa doživi počasno erozijo svojega globalnega vpliva. Zato je bila razprava posvečena obravnavi naslednjih vprašanj: kakšna bo Evropa čez deset let in kakšen položaj bo imela v globalnem sistemu?



Predsednik dr. Drnovšek se je v svojem nastopu najprej osredotočil na vprašanje evropske ustavne pogodbe. Menil je, da je škoda, da ni bila sprejeta že na decembrskem vrhu v Bruslju, ker bo zdaj težje zaključiti delo na njej. Ni dvoma, da bo čez deset let, torej leta 2014, to vprašanje rešeno, kdaj točno pa je zdaj predvsem odvisno od držav kot sta Poljska in Španija. Največjo nevarnost, ki jo predstavlja odlašanje z njenim sprejemom, je možnost Evrope dveh hitrosti, kar pa bi pripeljalo le do novih napetosti. Zato je pomembno, da se delo na ustavni pogodbi nadaljuje, le-ta pa čimprej sprejme.



Po mnenju slovenskega predsednika razprava o Evropi prihodnosti tudi ne more zaobiti vprašanja Lizbonskega procesa, ki si je zastavil za cilj vzpostavitev najbolj konkurenčnega gospodarskega prostora na svetu. Sedanji rezultati na tem področju niso takšni, da bi lahko pričakovali izpolnitev zastavljenih kriterijev, saj ekonomski razvoj v Evropi enostavno ni dovolj visok. Ob tem je predsednik dr. Drnovšek opozoril, da največjo postavko v evropskem proračunu še vedno predstavljajo kmetijske subvencije. Po njegovem je težko pričakovati, da bo Evropa uspela dohiteti ZDA, dokler bo na takšen način porabljala večji del svojih sredstev. Sprememba takšnega načina trošenja je politično sicer težka, vendar pa bo prioritete potrebno preusmeriti. Ob tem je opozoril, da se v svoji kmetijski politiki tako EU kot ZDA obnašata skorajda protekcionistično na svetovni ravni. Na žalost to pači svetovno trgovino in škodi državam v razvoju. Zato bi bilo treba glede tega nekaj storiti, predvsem pri sprejemanju evropskih proračunov v letih 2006 in 2013.



Predsednik dr. Drnovšek se je v svojem nastopu tudi posvetil vprašanju evropske zunanje politike. Poudaril je, da dvomi v to, da bo čez deset let Evropa govorila o zunanjih zadevah z enim glasom. Vseeno pa pričakuje določeno izboljšanje sedanjega položaja, kar bo v veliki meri odvisno tudi od tega, če bo Evropa imela svojo ustavo, svojega predsednika in svojega zunanjega ministra. Vsekakor bo potrebno še veliko koordinacije in potrpljenja, da bo EU začela nastopati bolj koherentno na zunanjepolitičnem področju. Vendar pa bi bilo tudi neproduktivno pričakovati preveč prekmalu, saj se takih sprememb ne da vsiljevati.



Glede evropske obrambne politike je dr. Drnovšek menil, da bo v prihodnje nekoliko boljša, čeprav ne bistveno. Tako ne pričakuje, da se bodo evropski izdatki za obrambo zvišali, kar tudi pomeni, da se bo razkorak v vojaški zmogljivosti med Evropo in ZDA še povečal. Drugače povedano, Evropa prihodnosti ne bo supersila. Verjetno bodo njene vojaške enote bolje organizirane kot so zdaj in tudi bolje pripravljene na soočanje z asimetričnimi grožnjami varnosti, vendar pa zopet ne tako dobro kot ameriške sile.



Pomembno vprašanje bodoče Evrope bo tudi njena nadaljnja širitev. Dr. Drnovšek je pri tem opozoril, da je v EU danes že opaziti določeno širitveno izčrpanost, ki je povezana s pričakovanim vstopom desetih novih držav članic in z razpravami o ustavni pogodbi. Vseeno pa pričakuje, da se bo do leta 2014 EU razširila na Bolgarijo in Romunijo, kot tudi na Hrvaško in Turčijo. Ob tem bo treba zagotoviti evropsko perspektivo za ostale države jugovzhodne in vzhodne Evrope, saj se bodo sicer ekonomski in demokratični trendi na teh območjih poslabšali.



V svojem nastopu je dr. Drnovšek tudi poudaril, da Evrope prihodnosti ne vidi kot nekakšno protiutež ZDA na mednarodnem prizorišču. Evropa bo tako še naprej igrala pomembno vlogo v mirovnih operacijah, kaj več pa verjetno ne. NATO bo tako ostal osrednji okvir čezatlantskega sodelovanja, čeprav bodo ZDA večji pomen pripisovale ad hoc koalicijam za specifične naloge, kar je razvidno že danes iz iraškega primera. Vsekakor pa bo Evropa igrala pomembno vlogo pri razpravah o mednarodni trgovini in okolju. Ob tem je dr. Drnovšek poudaril, da je kjotski protokol sprejet le v EU, za razliko od ZDA, pa tudi Rusije. Pri tem pa je tudi opozoril, da Američani določil kjotskega protokola sicer res ne izvajajo, vendar pa tudi razvijajo nove tehnologije za zaščito okolja. Tako je povsem mogoče, da bodo na neki točki na tem področju napredovali. Tega se mora zavedati tudi EU in na novo preučiti celotno problematiko povezano s kjotskim protokolom, če dejansko predstavlja najboljšo možno rešitev, saj navsezadnje vpliva tudi na konkurenčnost.



Predsednik dr. Drnovšek je svoj nastop zaključil z mislijo, da lahko Evropa prihodnosti igra pomembno moralno vlogo v svetu, predvsem v smislu širitve evropskih vrednot. Sprejem ustavne pogodbe bi to vlogo le še dodatno poudaril. Tako pričakuje, da bo v prihodnje Evropa in ne več Amerika tista, ki bo prevzel moralno vodstvo v svetu, predvsem pri razpravah o vprašanjih revščine, okolja ter medetničnega in medverskega dialoga. Tu bi morala biti Evropa vodilna.



Po koncu svojega nastopa je dr. Drnovšek tudi odgovoril na nekaj vprašanj iz občinstva. Tako se je strinjal s pripombo, da je treba pri razpravi o evropski prihodnosti upoštevati tudi staranje evropskega prebivalstva. Po njegovem je staranje prebivalstva nedvomno eno od prioritetnih evropskih vprašanj ter en od razlogov, zakaj v prihodnje verjetno ne bo prišlo do višanja sredstev za obrambo v Evropi. Staranje prebivalstva je v Evropi namreč sprejet kot dosti večji problem od obstoječih varnostnih izzivov. Na vprašanje o tem, kaj pomeni raznolikost Evrope za njeno kohezivnost pa je odvrnil, da gre po njegovem za prednost, ki pa zahteva medsebojno potrpežljivost, strpnost in dialog. Ravno ta evropska praksa medsebojne tolerance pa je tisto, kar potrebuje današnji kompleksen svet. Evropa lahko tako v prihodnje deluje kot vzor drugim, kako sprejeti različnost in jo tudi sprejeti za bogastvo.



-----------------------------------
Več o rednem letnem srečanju na uradni spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani