arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Obisk Osnovne šole Vrhovci, kjer so v okviru humanitarne akcije Svet za Darfur začeli zbirati sredstva za pomoči potrebne otroke v Darfurju (14.02.2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju predsednika republike dr. Janeza Drnovška za poljski dnevnik "Rzeczpospolita Daily"

Ljubljana, 04/13/2005  |  intervju


Intervju predsednika republike dr. Janeza Drnovška za poljski dnevnik "Rzeczpospolita Daily", novinarka: Katarzyna Zuchowicz


Slovenija je majhna država, a ena najuspešnejših med novimi članicami EU. Sliši se celo, da Slovenija lahko postane druga Švica. Njeni državljani lahko potujejo v Združene države brez vizumov, medtem ko se Poljska še vedno bori za tak privilegij. Kaj je skrivnost takega uspeha? Ali ima Slovenija sploh kakšne probleme?

Slovenija je res dosegla sorazmerno dober gospodarski razvoj, kar se izraža tudi v lanskoletni 4,6 odstotni gospodarski rasti. Takšno stanje gre nedvomno pripisati različnim dejavnikom, med njimi bi izpostavil odločitve, ki zagotavljajo neko uravnoteženost, trajnostno usmeritev in postopnost razvoja. Je pa tudi res, da je Slovenija v primerjavi z večino drugih novih članic EU začela z nekoliko boljše startne osnove, saj je bilo slovensko gospodarstvo že tradicionalno vpeto v evropske trge. Z vstopom v EU so se Sloveniji odprle nove možnosti za razvoj sodelovanja, tudi s Poljsko, ki je za nas zelo pomembna politična in gospodarska partnerica. Razveseljivo je, da se raven gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Poljsko neprestano povečuje; Poljska je šesta najpomembnejša lokacija neposrednih naložb slovenskih podjetij v tujini.

Sicer pa se podobno kot v drugih evropskih državah tudi mi srečujemo z izziviom, kako v pogojih globalnega gospodarske konkurenčnosti zagotavljati gospodarsko rast in pri tem ohranjati pridobitve socialne države. Pomemben izziv predstavlja tudi naš cilj, da prevzamemo euro januarja 2007. Posebej velik zalogaj bo tudi slovensko predsedovanje EU v prvi polovici 2008. Kot vidite, tudi Sloveniji ne manjka izzivov.

Veliko Slovencev vedno govori, da je Ljubljana bližje Dunaju kot Beogradu. Se počutite balkanska država?

Obe državi, Avstrija in skupnost Srbija in Črna gora, sta pomembni partnerici Slovenije, tako v gospodarskem kot v političnem smislu. Poleg tega nas tako z Dunajem kot z Beogradom povezujejo zgodovinske in kulturne vezi, saj smo z obojimi v preteklosti živeli v skupnih državnih tvorbah. Članstvo Slovenije v Evropski poglablja naše sodelovanje z Avstrijo, po drugi strani pa lahko Slovenija kot članica EU odigra pomembno vlogo pri zagotavljanju evropske perspektive za države v regiji Zahodnega Balkana. Prepričani smo namreč, da je edina realna perspektiva za razvoj in dolgoročno stabilnost tega dela Evrope v okviru Evropske unije. To seveda velja tudi za Srbijo in Črno goro Sicer se pa počutimo del srednjeevropskega prostora.

Kako je stabilnost in varnost celotne regije videti s slovenske perspektive?

Kot rečeno, vidi Slovenija zagotovilo za stabilnost in varnost regije v okviru procesov njene integracije v evro-atlantske institucije. Zato skuša državam v regiji pomagati s prenosom svojih lastnih svojih lastnih izkušenj iz približevanja EU. Slovenija je ena pomembnejših gospodarskih vlagateljic v regiji, pa tudi sicer je gospodarsko sodelovanje z regijo razvejano. Ekonomski razvoj je nedvomno področje, ki odločilno vpliva -- in je od njih tudi odvisen -- na druge vidike razvoja in nenazadnje tudi na dolgoročne stabilizacije regije.. Sicer pa Slovenija, tako kot tudi vaša država, prispeva k stabilizacijskim naporom mednarodne skupnosti v regiji s prisotnostjo svojih sil v Bosni in Hercegovini in na Kosovu, pa tudi v Makedoniji.

V regiji je odprtih kar nekaj vprašanj, med njimi so prav gotovo najzahtevnejša tista, ki zadevajo statusne rešitve in sodelovanje z mednarodnimi institucijami. Od tega, kako se bodo ta vprašanja reševala, bosta v veliki meri odvisna stabilnost in razvoj regije v prihodnje. Potrebno je poudariti, da lahko zadovoljivo rešitev najdemo le ob sodelovanju vseh akterjev, ki jih zadeva njen izid, da je iskanje rešitve zahteven, slej ko prej postopen, proces, v katerem mora biti v ospredju zagotovitev ustrezne zaščite kolektivnih in individualnih človekovih pravic.

Slovenija je edina država nekdanje Jugoslavije, ki je postala članica EU in Nata. Ali podpirate podobne težnje Hrvaške? Kako ocenjujete možnosti Hrvaške, da postane članica EU?

Slovenija vsekakor podpira Hrvaško v njenih aspiracijah za članstvo v EU in NATO. Ne samo, da želimo mejiti na državo, ki je stabilna in deluje v okviru predvidljivih, evropskih norm, nedvomno je raven razvoja Hrvaške takšna, da je realno pričakovati, da bo lahko svoj notranji ustroj v sorazmerno kratkem času prilagodila zahtevam evropskega acquisa. Slovenija je torej zainteresirana, da naša soseda Hrvaška čimprej začne pogovore o članstvu v Evropski uniji in da se čimprej določi rok pogovorov.

Videti je, da je Hrvaška najtežja slovenska soseda. Pred nedavnim so zaplet na meji med državama komentirali mediji v tujini. Kakšne so možnosti, da se problem enkrat za vselej reši? Kakšne pogoje bi bilo treba izpolniti?

Slovenija živi v miru in prijateljstvu z vsemi sosednjimi državami. Kljub temu ni skrivnost, da ima večina držav kakšen konkreten odprt problem s katerimi se je treba ukvarjati kreativno in potrpežljivo, prav s sosedi. V primeru Slovenije in Hrvaške gre za nekaj nerešenih vprašanj, ki so posledica urejanja odnosov in zapuščine po bivši skupni državi. V minulih letih sta državi rešili veliko večino takšnih problemov. Odprt je ostal problem zadnjih nekaj kilometrov meje na kopnem in meja na morju, ki bi ga težko označili kot konflikt, saj gre za iskanje nove skupne rešitve v položaju ko med obema novima državama, ki sta bili do osamosvojitve republiki v zvezni državi, meja na morju nikoli ni obstajala. Zdi se mi, da smo bili na dobri poti, ko sta pred leti vladi potrdili sporazum o meji, vendar pa hrvaški parlament ponujene rešitve ni ratificiral. Vprašanje meje je gotovo rešljivo, bodisi z nadaljevanjem dvostranskih pogajanj ali pa z dogovorom o pomoči tretje strani. Potrjeni sporazum je pri tem lahko dobro izhodišče. Rad bi pa poudaril, da nobeno izmed odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni ovira dobremu sosedstvu in sodelovanju na vseh področjih.

V začetku devetdesetih let je Slovenija izbrisala imena okrog 30.000 prebivalcev (etničnih Srbov, Hrvatov, bosanskih muslimanov, kosovskih Albancev in Romov) iz registra stalnega prebivalstva. Slovenci so bili zato zelo kritizirani in nekatere organizacije so to dejanje označile celo kot neko vrsto genocida ali etničnega čiščenja. Ali bi morale biti ne-slovencem vrnjene njihove pravice?

Po osamosvojitvi Slovenije je za prebivalce drugih republik bivše Jugoslavije, ki so živeli v Sloveniji, nastopilo neko prehodno stanje, v katerem so morali urediti svoje statusne zadeve v novo nastali državi. Možnost pridobitve državljanstva ali ureditve stalnega prebivališča je bila dana vsem prebivalcem. Večina prebivalcev drugih republik s stalnim prebivališčem v RS je izkoristila to pravno možnost in pridobila državljanstvo ali si uredila bivanje, nekateri pa si tega statusa tedaj niso uspeli ali mogli urediti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je država ravnala nezakonito, ko so ti državljani drugih držav naslednic nekdanje skupne države z izbrisom njihovega stalnega prebivališča in prenosom v evidenco tujcev izgubili stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vladi in parlamentu je svoji odločbi naložilo, da se uredi tudi njihov status. Žal se je v določenem trenutku vprašanje pretirano politiziralo in v volilnem letu ni prišlo v parlamentu do potrebnega konsenza glede načina uresničitve zadnje odločbe ustavnega sodišča. Nedvomno pa se vsi politični dejavniki v državi zavedajo, da bo potrebno odločbo ustavnega sodišča izvršiti. V to smer potekajo prizadevanja vlade in pristojnih organov in verjamem, da bo to vprašanje kmalu urejeno.


Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani