arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Slavnostna vročitev odlikovanj (Ljubljana, 25.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju za Tv Klub na POP TV

Ljubljana, 01/28/2007  |  intervju


S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je za Tv Klub na POP TV pogovarjala novinarka Alenka Mirt Iskra.
Posnetek intervjuja si lahko ogledate, če kliknete na priponko.
Objavljeno: 28. januar 2007

ikona videoIntervju za Tv Klub na POP TV (na strežniku POP TV)



Alenka Mirt Iskra: Gospod predsednik, spet je v središču vaša nekdanja stranka LDS. Analitiki naštevajo vrsto razlogov, zakaj je stranka padla tako globoko. Kakšno je vaše mnenje, zakaj se je to zgodilo z LDS?

dr. Janez Drnovšek: Stranke se morajo ves čas na nek način prenavljati, iskati vedno znova odgovore na tista vprašanja, ki si jih postavljajo državljani. Na tiste težave, ki jih imajo državljani. Včasih stranke, ali pa zelo pogosto, bolje rečeno, na to kar pozabijo, se začnejo ukvarjati same s sabo. Na žalost to velja kar za večino strank. In potem seveda ni več prave vsebine, ni več pravega zagona in prave prepričljivosti, verodostojnosti. Iz tega kroga je treba iti ven. Včasih pravim, da morajo ljudje, seveda v tem primeru politiki, preseči svoje interese, svojo sebičnost in gledati na interese ljudi, kaj ljudje res rabijo. In to odkrito, iskreno, ne samo za volilno kampanjo ali takrat, ko želijo narediti vtis na javnost. Nekaj časa jim lahko uspe, da delujejo samo za javnost, ampak slej ko prej ljudje to začutijo. Mislim, da je v tem trenutku skoraj cela slovenska politika v krizi verodostojnosti, iskrenosti.

Mirt Iskra: Kaj bi jim vi svetovali, gospod predsednik, kako naj ravnajo, če govoriva zdaj o vseh strankah, da bodo čimbolj stabilne, da čim bolj ohranijo to notranjo kohezivnost? Se mogoče z vami posvetuje še kdo izmed liberalnih demokratov? Vendarle ste bili dolgoletni njihov član, vodja.

dr. Janez Drnovšek: Kot predsednik se ne želim ukvarjati s posameznimi strankami. Mislim, da tudi ne bi bilo v redu, če bi se. Torej ohranjam takšno distanco do vseh strank. Povem pa tisto, kar mislim. In to seveda potem velja za vse stranke. V mojem interesu je, da bi vse stranke postale čim boljše, da bi delovale čim bolj resno in pošteno. Da bi res delale za ljudi, ne da bi se ukvarjale samo ali prvenstveno s tem, kako priti na oblast in kako jo ohraniti. In večina energije gre danes za to, kako ohraniti oblast. Torej, ukvarjanje s pozicijami, položaji, z instrumenti oblasti, tudi z mediji. Kako zagotoviti takšno javno mnenje, da bo zagotovilo ponovno izvolitev. Kako ohranjati in zagotoviti vplive na gospodarstvo, na primer. Ampak ljudje od tega nič nimajo in to slej ko prej začutijo. Moja priporočila torej veljajo za vse stranke in bi želel, da jih čim bolj sprejmejo.

Mirt Iskra: Kaj menite, da se bo zgodilo z vašo nekdanjo stranko? Kakšna prihodnost jo čaka, tako, čisto po vašem mnenju?

dr. Janez Drnovšek: Ne bi želel sedaj prevzeti vlogo kakšne vedeževalke. Če bodo znali preskočiti sami sebe in najti nekaj drugega, drug smisel, drugo vsebino, tisto, kar ljudje res potrebujejo, potem seveda imajo prihodnost. Če pa ne, potem je pa nimajo.

Mirt Iskra: Za guvernerja Banke Slovenije ste predlagali Mitjo Gasparija. Napisali ste, da zaupate njegovemu delu, izkušnjam. Zelo zlahka je šel preko volilno-mandatne komisije, nekaj težav ga verjetno čaka pred poslanci Državnega zbora. Nekatere stranke vladajoče koalicije so mu odrekle podporo, predvsem zaradi zapletov s pošiljanjem finančnih podatkov centralni banki v Frankfurtu. Nekateri menijo, da gre za blatenje države, drugi spet, da gre za politično spletko zoper gospoda Gasparija. Kako ste vi spremljali, gospod Drnovšek, to zgodbo, kaj vi menite o njej?

dr. Janez Drnovšek: Jaz sem že povedal svoje mnenje in tudi predlagal gospoda Gasparija kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije zato, ker poznam njegovo dosedanjo pot in vem, da je njegov prispevek k izgradnji našega finančnega sistema velik. Resnično bi bilo zelo nenavadno, da sedaj po prevzemu evra zamenjamo guvernerja, ki je pri tem igral ključno vlogo, po tem, ko smo poslušali celo vrsto hval na račun prevzema evra, na račun našega finančnega sistema, ki ga je on soustvarjal. Tako da pri tem posamezna analiza, ki naj bi bila poslana ali ne poslana v Bruselj, ne more igrati posebne vloge. Prepričan sem, da po tem, kar sem izvedel, sploh ni takšna, kot so o njej govorili, kot so jo želeli prikazati, ampak da je povsem konsistentna in v redu. Navsezadnje je to potrdil tudi gospod Trichet, predsednik Evropske centralne banke.

Mirt Iskra: Se pravi, da na nek način menite, da gre za politično ozadje namigovanj, ne?

dr. Janez Drnovšek: Ja, upam, da ne. Bojim pa se, da morda kdo misli, da je bil Mitja Gaspari preveč neodvisen guverner Banke Slovenije. Zame pa je seveda ključno, da Banka Slovenije ostane neodvisna institucija. Pred časom sem že opozoril na nevarno tendenco, da nekateri v tej državi mislijo, da si lahko podredijo vse institucije. Centralna banka, Banka Slovenije, je pomembna institucija in tam mora biti neodvisen človek.

Mirt Iskra: Še en vaš predlog čaka poslance v Državnem zboru, za ustavnega sodnika ste predlagali dr. Franca Grada, čeprav se na razpis ni prijavil. Poslanci pravijo, da delujete samovoljno, da se ne posvetujete z njimi. Na primer, vodja poslanke skupine SDS Jože Tanko je dejal, bom citirala: "Ne sme se več dogajati, da so za predsednika pomembnejši indijanski svečeniki kot pa vodje poslanskih skupin". Kako to komentirate, gospod predsednik?

dr. Janez Drnovšek: Važno je, kakšni so predlogi, ki jih dam. Podobne kritike so bile tudi, ko sem predlagal varuhinjo človekovih pravic na začetku. Na koncu je velika večina poslancev potrdila ta predlog, ker so spoznali, da je utemeljen, dober. In tako je tudi pri predlogu za ustavnega sodnika gospoda Grada. Povedal sem že, da bi v tem trenutku v Sloveniji težko našli bolj prepričljivega kandidata, tako strokovnega, neposredno s tega področja, predstojnika katedre za ustavno pravo. Prepričan sem, da je to zelo dober predlog.

Mirt Iskra: Gospod predsednik, točno leto je, kar sva nazadnje govorila, ko sem vas nazadnje povprašala po vašem zdravju. Torej, kako je, ste v redu?

dr. Janez Drnovšek: Hvala. Zelo dobro se počutim. Kaj pa vi?

Mirt Iskra: Tudi, hvala lepa.

dr. Janez Drnovšek: Me veseli.

Mirt Iskra: Ste ohranili svoj način življenja, ki vam je pred leti prinesel dobro počutje, mir? Še vedno živite po načelih, ki ste si jih takrat nekako priredili?

dr. Janez Drnovšek: Še vedno živim po zelo zdravih načelih in enostavno, skromno. Ne obremenjujem se s stvarmi, s katerimi se mi ni treba, z nepotrebnim balastom. In to se pokaže kot prava pot. Navsezadnje sem o tem pisal v mojih knjigah. Sam živim točno tako, kot pišem v knjigah.

Mirt Iskra: Je od vašega trdnega zdravja odvisno, ali boste razmislili o ponovni kandidaturi na jesenskih volitvah ali so razlogi drugje, če so, kje?

dr. Janez Drnovšek: Sploh ni odvisno od tega. Če bi bilo odvisno od tega, potem bi takoj rekel, da ni nobenih razlogov da ne bi kandidiral, ker je moje zdravje odlično. Boljše ne bi moglo biti.

Mirt Iskra: Od česa pa je potem odvisen vaš razmislek o morebitni ponovni kandidaturi?

dr. Janez Drnovšek: Prvič to, da o zadevah ne razmišljam, dokler to ni potrebno. To je tudi eden izmed tistih nepotrebnih balastov, ki si jih ljudje navlečemo v življenju, da veliko razmišljamo, kaj bomo naredili, kakšne scenarije bomo imeli, ali bomo postali to ali ono in potem se s tem ukvarjamo. Jaz pravim, da namesto, da bi živeli tukaj in zdaj, živimo z mislimi nekje v prihodnosti in sploh ne živimo polno zdaj in tukaj. Torej, jaz tega ne delam. Sem pa, ko me seveda kar naprej sprašujejo o tem, to so me spraševali tudi že v prejšnjem mandatu, tako da že vem, kako to izgleda, zato že pred pol leta rekel, da ne mislim kandidirati, v upanju, da bom imel mir pred temi vprašanji. Ampak na žalost so se spet začela ponavljati.

Mirt Iskra: Saj veste, gospod predsednik, jesen je blizu, sploh glede na globalno ...

dr. Janez Drnovšek: Jesen še ni tako blizu, saj smo šele januarja.

Mirt Iskra: Vidite, kakšen januar imamo, ekstremne vremenske razmere ...

dr. Janez Drnovšek: To me bolj zanima. To me pa veliko bolj skrbi, kot pa predsedniška kandidatura, ja, klimatske spremembe. To pa.

Mirt Iskra: Kaj pa, če bomo zaradi klimatskih razmer kar preskočili pomlad in poletje in bo kar jesen, potem boste pa že morali razmisliti.

dr. Janez Drnovšek: Ampak mesecev bo enako vmes. Samo morda bomo vmes spoznali, da so tudi moja opozorila o resnosti klimatskih sprememb zelo utemeljena, da bo potrebno ukrepati. Seveda ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu, ker sama Slovenija ne more veliko narediti pri tem. Zato sta, kar se tiče vprašanj klimatskih sprememb, moj pogled in moje delovanje usmerjena v svet kot celoto in pa na vprašanje bolj pravične ureditve v svetu.

Mirt Iskra: To so torej teme, lahko rečeva, ki vas trenutno najbolj zanimajo. Veliko se ukvarjate z njimi.

dr. Janez Drnovšek: Trenutno in vedno, to pa lahko zatrdim.

Mirt Iskra: Nekateri menijo, da so vaše ocene o teh katastrofičnih razsežnostih klimatskih sprememb pretirane. Kaj jim vi odgovarjate na tem mestu?

dr. Janez Drnovšek: Ali naj počakamo, da se bo pokazalo, da smo popolnoma uničili klimo in se ne da nič več storiti in da bodo potem priznali, da je to res? Ali je bolje, da ukrepamo preventivno? Klimatske spremembe se pospešujejo, mislim, da lahko to že vsak vidi na lastne oči. Če imamo januar, kjer smo imeli skoraj cel mesec 15 stopinj plus, namesto 15 stopinj minusa, kot bi bilo normalno, je očitno nekaj narobe s klimo. Da smo imeli avgust skoraj bolj hladen kot januar in da imamo orkane v Evropi, ki jih prej nikoli nismo imeli. Da ne naštevam, triletna suša v Avstraliji, pa kje drugje velika deževja in poplave, ali pa topljenje ledenikov na Antarktiki. Zemeljsko ravnotežje se podira. Ko se ena stvar poruši, se kar verižno začenjajo rušiti tudi druge. Ravnotežje narave se ruši zato, ker človek preveč onesnažuje klimo, zrak, vodo, zemljo. To se mi zdi ključno vprašanje. Kaj je lahko še bolj pomembnega? Včasih smo mislili, da bo to zadelo naše prihodnje generacije. Zdaj se kaže, da bo to zadelo že našo generacijo, dobesedno naše otroke. Približujemo se točki, ko se klima potem ne bo več dala popraviti. To še ne bo pomenilo,da bo konec sveta, ampak sledila bo dolga agonija, kjer bo vedno huje, ker bodo vremenski ekstremi vedno hujši, vedno več bo naravnih katastrof, klime pa se ne bo dalo več popraviti, ker bo zaradi našega delovanja tako uničena. Opozarjam, da v svetu nihče ne misli resno o tem, vsaj tisti ne, ki bi morali. Da pri tem ni svetovnega vodstva, "leadershipa", bi lahko rekli. Da največjo državo na svetu zanima vse kaj drugega kot pa to. Da ne more iti preko logike profita, ker gospodarske dejavnosti zaradi profita uničujejo okolje. To je ključni problem. EU je bolj osveščena, ampak tudi še ne dovolj. Na žalost še ni dovolj enotna in trdna, zato tudi ne dovolj vplivna v svetu. Torej bomo morali zelo veliko narediti. Čudim se tistim, ki se čudijo, da se ukvarjam s takimi vprašanji in da opozarjam nanje.

Mirt Iskra: Boste tudi preostanek mandata namenili akcijam? Na primer, ena stvar je, da pač osveščate ljudi glede globalnih sprememb. Ali boste konkretno pristopili h kakšni akciji, boste karkoli storili v tej smeri?

dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je ključno osveščanje ljudi v Sloveniji in v svetu. S tem se ukvarjam, zato tudi pišem knjige, ki o tem govorijo. Moji nastopi so usmerjeni v to doma in po svetu, moji intervjuji, opozorila. Mislim, da je to ključno, ker posameznik sam s svojo konkretno akcijo ne more veliko storiti. Sam sem tudi poskušal pomagati pri rešitvi nekaterih okoljskih problemov, ampak to so posamezni primeri, takih je pa neskončno veliko, če pogledamo povsod po svetu. To pa lahko rešimo samo, če se doseže kritična masa ljudi v svetu, ki bodo dovolj osveščeni, kaj se dogaja, in da je potrebno res ukrepati. Ključno je, da osvestimo ljudi, da dosežemo to kritično maso v svetu. Šele potem bo, upajmo, začela politika delovati resno v tej smeri in bo sprejemala prave ukrepe. Tudi če bodo boleči, tudi če bodo zaradi tega dobički nekaterih manjši, ampak navsezadnje gre za obstoj človeštva.

Mirt Iskra: Dobro, gospod predsednik, hvala vam lepa za pogovor.

dr. Janez Drnovšek: Hvala tudi vam.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani