arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret (Zaplana, 11. februar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju za Sobotno prilogo Dela

Ljubljana, 03/04/2007  |  intervju


S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je za Sobotno prilogo Dela pogovarjal novinar Boštjan Videmšek.
Objavljeno: 3. marec 2007


Če bi vam, gospod predsednik, sedaj zazvonil telefon in bi vas na drugi strani čakalo povabilo predsednika vlade na kosilo, bi se odzvali?

dr. Janez Drnovšek: Le, če bi bilo vegansko kosilo.

Bi na kosilo odšli sproščeno ali bi se na srečanje s soimenjakom odpravili bojno razpoloženi; z vnaprej pripravljenim govorom? Vam veliko reči leži na duši?

dr. Janez Drnovšek: Zadnje čase sem vedno sproščen … Nič več mi ne leži na duši. Tisto, kar mi leži, očistim sproti.

Zdi se, da se veliko stvari dolgo valja po duši, potem pa se v javnosti pojavi kup različnih interpretacij. Nesporazumi zbujajo viharje.

dr. Janez Drnovšek: Viharje zbujajo drugi, ne jaz.

Imam občutek, da se vse skupaj dogaja v peskovniku.

dr. Janez Drnovšek: V peskovniku, v katerem se igrajo drugi. Jaz se ne igram.

Nikakor in nikoli?

dr. Janez Drnovšek: Nikoli.

Torej politika za vas ni igra? Prerez vaše politične poti govori nasprotno. Ves čas ste vlekli natančno določene poteze. In se, o tem sem prepričan, zavedali posledic.

dr. Janez Drnovšek: Sploh ne, politika zame nikoli ni bila igra. Kolikor sem jaz sploh še politik.

To je alarmantna izjava: saj ste vendar predsednik države, politik sam po sebi!

dr. Janez Drnovšek: Odvisno, kakšna je definicija in funkcija politika. Če se politik ukvarja z bojem za moč in oblast, potem jaz nisem več politik. Če se politik ukvarja z moralnimi vprašanji in vrednotami, z etiko, potem sem še politik.

V profesionalni politiki ste že skoraj dve desetletji. Večino časa ste preživeli na vrhu in vaš pogled na svet je bil, hote ali nehote, pogled od zgoraj, zunaj resnične perspektive. Ste prepričani, da s pozicije moči lahko vidite resnici v oči?

dr. Janez Drnovšek: S pozicije moči je težko videti resnico. Zato sem že pred nekaj časa pozicijo moči zapustil.

To je bil verjetno proces, ne odločitev?

dr. Janez Drnovšek: Proces, ki je rojeval odločitve.

Ste predsednik države. Še vedno ste na poziciji moči.

dr. Janez Drnovšek: Nisem! Kakšno moč pa ima pri nas predsednik države?!

»Pri nas.« Zveni, kot da bi kljub povedanemu želeli več moči?

dr. Janez Drnovšek: (nasmešek) To je že korak naprej, prehitevava. Pozicijo moči sem zapustil tedaj, ko sem zapustil mesto predsednika vlade. Mesto predsednika zame v prvi vrsti predstavlja mesto moralne avtoritete.

Je prostor (in čas), v katerem delujete, dovolj zrel za tovrsten odnos s … predsednikom?

dr. Janez Drnovšek: Prostor nikoli in nikjer ni dovolj zrel za popolno dojemanje moralnih vrednot. Delam na tem, da se zrelost poveča. Toda najprej je to treba storiti pri sebi.

Še pred tremi, štirimi leti ste veljali za človeka, ki lahko z enim telefonskim klicem potegne pomembno politično potezo. Na drugi strani žice so vas pripravljeno čakali pomembni svetovni politiki, denimo Javier Solana. Kaj je s temi stiki danes? Ste se popolnoma umaknili z zemljevida mednarodnega vpliva?

dr. Janez Drnovšek: Moje precejšnje mednarodne izkušnje so mi pokazale, da so vzvodi mednarodne politike močno determinirani. Zelo težko jih je kakor koli spreminjati. S tem ko si del te skupnosti, ko igraš po njihovih pravilih, ne moreš ničesar spremeniti. Gre le za prilagajanje. Morda sem in tja lahko v konkretni situaciji narediš kaj dobrega, toda resnični domet je nizek; stvari tečejo po utečenih poteh, ni premikov. Če ti kot posamezniku ustreza, da si pomemben, da si del svetovne politike, je to verjetno prijeten občutek, toda človek mora preseči svoj ego.

Zakaj je Darfur (ponovno) izginil s slovenskih zemljevidov? Zakaj ste tiho? Kakšen je smisel zbujanja lačnega otroka, če na mizi ni zajtrka?

dr. Janez Drnovšek: To bi morali vprašati koga drugega, ne mene. Moja prizadevanja glede Darfurja so bila v lanskem letu zelo intenzivna. Prvi odziv javnosti je bil dober. Potem je del javnosti, medijev in politike vse skupaj začel zavračati in se celo delati norca. To ne pomeni, da se nič več ne ukvarjam s krizo v Darfurju. Potem ko smo lani poskusili storiti vse, kar je bilo v naši moči, se ni veliko spremenilo. Danes so razmere v Darfurju še slabše, kot so bile. Še vedno iščem okno priložnosti. Darfurska kriza je dober primer nedelovanja in neučinkovitosti mednarodne skupnosti. Darfur ni izginil le iz slovenskih medijev, podobno se je zgodilo v tujini. Če ne drugega, smo pred letom dni pritegnili mednarodno pozornost. Treba je delati naprej. Potekajo določene akcije.

Mednarodno areno ste zamenjali s precej bolj neposredno in neugodno domačo politično sceno; ste to storili namenoma? Iz Darfurja ste se odpravili v Ambrus. V zadnjih tednih se dviga veliko prahu okoli imenovanja guvernerja Banke Slovenije. Dajete pobude. A skoraj vedno naletite na zid. Kaj je narobe?

dr. Janez Drnovšek: Za Darfur sem naredil vse, kar je bilo v človeški moči. Marsikdo v svetu tega ne more reči. Pa ima morda veliko več moči in možnosti kot jaz. Ali je za to celo plačan. Pomembno je, da človek naredi vse, kar je v njegovi moči. Kjerkoli in kadarkoli. Če pogleda stran in si reče, da ni mogoče ničesar spremeniti, potem se zanesljivo ne bo nič spremenilo. Zato me čudi, da se na poskuse, ki ne uspejo tako, kot bi si želel, gleda z omalovaževanjem, namesto da bi se jim kdo pridružil …
Ni problem v tem, da jaz naletim na zid. Trenutno ni globalne organizacije, ki bi se zavzemala za dobro sveta. Mednarodna skupnost je v hudi krizi.
Nihče ne sprejema odločitev v korist človeštva, ki je zaradi tega na poti k propadu.

Ste zaradi tega razočaran človek? Vas boli?

dr. Janez Drnovšek: Ne, ne boli me. Delujem na precej široki fronti. Zakaj? Ker lahko. Ne ukvarjam se le z Darfurjem. Predvsem poskušam dvigovati zavest ljudi. Zato o teh vprašanjih pišem knjige. Zato veliko nastopam. Vedno več tudi v tujini.
Poleg tega moram opraviti tudi tisto, kar mi narekuje moja funkcija. Predlagati guvernerja, denimo. Ali pa opozoriti na slabe razmere pri nas. Logika mojega delovanja je jasna in enostavna. Povsod kjer naletimo na zid, zid nizkega zavedanja, se soočimo s slabimi razmerami. Naletimo na ljudi, ki so sebični; na ljudi, ki jim ni do reševanja težav drugih. Ne želijo pomagati. Večina mehanizmov tega sveta deluje na ta način. Vedno huje je. Ves sistem je tako ustvarjen, ne da se ga premakniti čez noč, a niti slučajno nisem razočaran. To je namreč šele začetek in ne konec. Treba je spremeniti zavest, drugače bo ta svet uničil samega sebe.

Kako veste, da veste več? Kdaj človek začuti, da lahko druge uči o tem, kako naj živijo? Od kod tovrstna legitimnost?

dr. Janez Drnovšek: Človek mora vedeti, kaj je dobro in kaj slabo. Če želi izvedeti, potem izve. Če se skriva v egoizem, potem ne izve ničesar. Če pogledaš preko sebičnosti, se zelo hitro vidi, kje je treba pomagati. Kaj so problemi tega sveta. Za to je treba zapustiti življenjske vzorce, velikokrat tudi ugodnost. Večina ljudi tega skoka še ni naredila. Tudi zame bi bilo veliko bolj enostavno, če bi deloval, kot drugi pričakujejo od mene. Da bi deloval po pravilih političnega ravnanja in v javnosti nastopal le tam, kjer bi od tega imel koristi, kjer bi se dvigovala moja priljubljenost. Potem se ne bi loteval skoraj nemogočih nalog. Po toliko letih v politiki mi je to povsem jasno. Toda kaj bi s tem storil? Poskrbel bi za svojo ničevost. Druge bi prepričeval, da sem nekaj, kar nisem.
Zadnje tedne poteka odprt spopad med vami in predsednikom vlade. Imam občutek, da se v konfliktu, ne glede na rezultat, še kar dobro počutite, da vam takšno stanje ustreza. Vi predstavljate nekoga, on predstavlja nekoga.

dr. Janez Drnovšek: Nikogar ne predstavljam. Razen sebe. Poskušam govoriti, kar je treba. Nimam nikakršnih želja ali motivov po političnih spopadih. Kaj pa naj storim? V postopku imenovanja guvernerja Banke Slovenije se dogajajo čudne stvari, na to sem moral opozoriti. Od marsikoga slišim, da se v državi dogaja kaj slabega. To povem na glas. To ne izhaja iz potrebe po spopadu ali politični tekmi. V tej smeri nimam nikakršnih ambicij.
Kljub vsemu sem predsednik države. To sodi k mojemu delu.

Trenutno ste edini jasni obraz opozicije. Se počutite kot opozicijski voditelj?

dr. Janez Drnovšek: Ne opredeljujem se kot del opozicije. Kritičen sem do vseh. Nisem a priori proti vladi. Dolgo časa sem bil do vlade zelo pozitiven. Potem ko se mi je zazdelo, da to ne daje nikakršnih rezultatov, sem se oglasil. Kot sem že velikokrat povedal kaj kritičnega o komerkoli. Tudi o svoji nekdanji stranki LDS, ki se je preveč ukvarjala sama s seboj, s političnimi igrami, igrami moči.

Slovenija je veliko bolj fizična kot metafizična, a jezik, s katerim nagovarjate državljanke in državljane, ki jim predsedujete, je vse bolj metafizičen. Vas razumemo? Ste zadovoljni z odzivom?

dr. Janez Drnovšek: Odvisno. Zadovoljen sem z učinki svoje knjige. Ne le zaradi števila prodanih izvodov, temveč zaradi odziva bralcev. Dobivam veliko pisem od ljudi, ki jim je moje pisanje pomagalo spremeniti življenje. To so ljudje, ki so se znašli na kritični točki. To je največ, kar lahko naredim. Knjig ne pišem zato, da bi se ljudje ob njih nekaj ur zabavali, ampak da bi jim pomagale k dvigu zavesti in spremembi načina življenja. To so temelji. Ne gre čez noč. Tako ne delujem le doma, temveč tudi v svetu. Vse bolj se povezujem z ljudmi, ki so mi nekako podobni, ki mislijo in delajo kot jaz. Res pa je, da ne prihajajo iz politike, ampak – večina – iz nevladnih organizacij.

Ruski pisatelj Lermontov je nekoč zapisal: »Zavrgel sem metafiziko in se ozrl pod noge.« Letos smo ostali brez zime. Klimatske spremembe prinašajo realno, zasluženo apokalipso. Na oblasti ste dvajset let. Kaj ste v tem času konkretnega storili za okolje?

dr. Janez Drnovšek: Hm (dolga tišina).
Toliko kot vsa Evropska unija. Ne dovolj. Nihče ni naredil dovolj. Tega se vedno bolj zavedamo. Spremembe so vedno očitnejše. Zadeve postajajo resne.
Všeč mi je, kar počne Al Gore. A tudi on je bil navsezadnje osem let ameriški podpredsednik in ko bi lahko naredil največ, ni bil uspešen. Z okoljevarstvenimi vprašanji se je ukvarjal že kot senator in še prej na fakulteti. Vprašanje je, ali bi uspel, če bi ga leta 2000 potrdili, izvolili so ga, za predsednika ZDA. A kljub vsemu ne odneha. Namensko se je odločil sistematično ozaveščati ljudi. Po vsem svetu. To je tisto, kar je treba početi. Morda bo nekoč nastopil trenutek, ko bo dovolj ljudi prepričanih, da je treba nekaj storiti. Potrebujemo kritično maso ljudi.
V ozadju stoji veliko interesnih skupin, ki so izjemno močne. Tudi iz najmočnejših pozicij je težko storiti karkoli. Če o klimatskih spremembah govori predsednik Slovenije, sam ne bo naredil ničesar. Ko bo pritisk prišel od ljudi, od vsepovsod, bo drugače. Politika, korporacije in institucije bodo prisiljene spremeniti svoje delovanje. Klimatske spremembe so bistveno vprašanje naše prihodnosti. Bližamo se točki brez povratka, ko bo klima tako uničena, da se je ne bo dalo več popraviti. Začela se bo agonija. Vremenske spremembe bodo čedalje hujše, naravnih katastrof bo vedno več. Če ne bomo ukrepali takoj, bo človeštvo propadlo, planet bo uničen. Kaj je zares pomembno?! Kdo se bo čez petdeset let spraševal, kaj se je dogajalo z imenovanjem bančnega guvernerja v Sloveniji leta 2007 ali o čem podobnem? Kaj pa si bodo takratne generacije mislile o nas, ki bi še lahko kaj spremenili, da bi rešili atmosfero pa nismo, ker nismo znali skočiti iz svojih ustaljenih vzorcev obnašanja.

Nemoč in boj z mlini na veter morajo zbujati veliko nervoze …

dr. Janez Drnovšek: Jaz nisem prav nič nervozen.

Prav nič?

dr. Janez Drnovšek: Prav nič.

Čudno. Nervoza je počelo kreacije.

dr. Janez Drnovšek: Kdo to pravi? Neumnost.

Največji umetniki in pisatelji so bili vsi po vrsti nevrotiki!

dr. Janez Drnovšek: Nevrotiki so nevrotiki in nič več. Kaj drugega ne morejo biti. Bistvo človeka je, da najde svoj notranji mir. Svoje ravnotežje. Problem sveta je ravno v tem, da ga vodijo ljudje, ki nimajo notranjega ravnotežja. Zato je svet nevrotičen in se bliža propadu.

Duševni mir je ponotranjena zadevščina. Posledica je nemalokrat samozadostnost in pomanjkanje zunanjih interesov. Mar ni ravno to, kot pravite, egoistično?

dr. Janez Drnovšek: Ne. Zakaj bi se človek, ki je dosegel notranji mir, umaknil v osamo? Moja logika je ravno nasprotna. To pišem v svojih knjigah. Človek mora najprej vzpostaviti svoje notranje ravnotežje, da lahko zares opazi neravnotežje tega sveta in poskuša nekaj storiti. In pri tem ne bo izgubil svojega notranjega miru. Zemljo in človeštvo uničujemo ravno zaradi nevrotičnosti in nezadovoljstva, sle po slavi in bogastvu, prehitrem razvoju.

Vrniva se raje v nemir. V domačo politiko. Koliko ste odgovorni za trenutno stanje v državi? Koliko ste v preteklosti prispevali današnjemu dnevu?

dr. Janez Drnovšek: Nekaj gotovo. Zaradi tega nikakor nimam slabega občutka. Prispeval sem toliko, kolikor sem lahko. Več najbrž ni bilo realno. Daleč od tega, da je bilo vse idealno. Vsi delamo napake. Važno je, da se iz njih nekaj naučimo. Da gremo naprej. Govoriti o tem, da si najboljši in da nisi nikoli nič naredil narobe, je nesmisel.

Ko ste zapustil predsedniško mesto v liberalni demokraciji, se je stranka začela sesuvati sama vase. Ko ste žezlo predali Antonu Ropu, je sledila serija volilnih porazov. Po vašem odhodu s čela LDS se je politična scena v državi postavila na glavo. LDS se do danes ni pobrala, vi pa ste pred tedni govorili o »demokraciji, ki to morda ni«. Zgodil se je velik obrat. Kako ga razumete?

dr. Janez Drnovšek: Spremembe, ki so se zgodile, so se morale zgoditi. Kam pa bi prišli, če bi demokratična družba temeljila le na eni osebnosti?! Res je, da ima človek na vrhu v rokah pomembne vzvode, ampak ne sme pa biti odvisno le od njega. To pomeni, da so temelji slabi. En človek prej ali slej odide. Na tak ali drugačen način. Potem kmalu pride do krize.
Stanje stvari v državi zdaj ni najboljše. To povem v upanju, da me bodo tisti, ki so del zgodbe, slišali. Moj namen ni kritika, ampak opozorilo. Ni dobro izhajati iz predpostavke, da si idealen, da je vse, kar počneš, pravilno.

Ste ob odhodu s čela LDS pričakovali morebitno krizo in volilne poraze?

dr. Janez Drnovšek: S tem se nisem veliko ukvarjal, saj prihodnost ne sme biti odvisna le od enega človeka. Moja odločitev za odhod ni bila lahka. Vlekla se je nekaj časa. Že na državnozborskih volitvah leta 2000 so me komaj prepričali, da sem nadaljeval vodenje vlade in stranke. Tedaj sem že razmišljal o umiku.

Vi ste poosebljali LDS. Tako kot Janez Janša pooseblja SDS. Slovenci gojijo kult osebnosti. Je to sediment totalitarizma in pomanjkanja demokratične tradicije?

dr. Janez Drnovšek: To nima nič s preteklostjo in pomanjkanjem demokratične tradicije. Politični marketing povsod gradi osebnostne kulte. Stranke, ki imajo bolj prepričljive voditelje, so uspešnejše. To je tudi slabost sistema. Obešati se na posameznika ni najbolje, a celotna politična logika je taka. To lahko določene posameznike pripelje do tega, da se še bolj poudarjajo. Potem še sami začnejo verjeti politični propagandi, ki govori o njihovi izjemnosti.

So se vam nekdanji strankarski kolegi zaradi razprtij in notranjega razpadanja kaj zasmilili? Ste jim želeli priskočiti na pomoč? Vendarle gre delno za vaše dete, gotovo obstaja tudi neka čustvena povezava?

dr. Janez Drnovšek: Ne. Zakaj? Ni čustvenih vezi. Stranke morajo dozoreti. Gredo skozi različna obdobja in izkušnje. Seveda bi raje videl, da bi stvari potekale hitreje. Rad bi videl, da bi dozorele vse stranke in da bi se, kot se reče, politična kultura dvignila.

Ali odhod vplivnih mož iz vaše nekdanje stranke razumete kot odpadništvo?

dr. Janez Drnovšek: Ne bi želel razglabljati o njih.

Se LDS lahko sploh še pobere?

dr. Janez Drnovšek: Vsakdo se lahko pobere. Posameznik ali stranka.

Toda nekdo je lahko atlet v polni formi ali pa nekdo, ki je resno poškodovan. Kje je liberalna demokracija?

dr. Janez Drnovšek: Na to ne bi znal odgovoriti … Vsekakor se lahko poberejo. Ugotoviti morajo, kaj ljudje pričakujejo od njih, in podati prave ocene. Politiki se ljudem ne smilijo. Želijo nekaj drugega.

Jesenske lokalne volitve so nedvomno izrekle nezaupnico profesionalni politiki. V Sloveniji ne gre več toliko za ideološki, liberalno-klerikalni boj, temveč izključno za posel.

dr. Janez Drnovšek: V slovenski politiki ni ideološkega spopada. Ne vidim nobene ideologije. Ker ni idej. Gre predvsem za oblast. Za kontrolo vzvodov oblasti. Za zagotovitev oblasti za čim več časa. Tako je bilo tudi včasih, a zdi se mi, da je tega danes še več. To ni dobro.

Slovensko politiko je mogoče zapisati s formulo: Ideja = fraza/ Vsebina = forma. Kako razumete zmagoslavje Zorana Jankovića v Ljubljani? Ste se razveselili njegove zmage?

dr. Janez Drnovšek: Na nobeno (ne)izvolitev ne reagiram čustveno. Zoran Janković je zmagal zato, ker so si ljudje želeli spremembe. Nekaj svežine. Nekdo, ki je kazal videz kompetentnosti, jih je prepričal. Takšen obrazec se utegne ponoviti tudi na državnozborskih volitvah. Ljudje imajo dovolj politike, vseh igric in kar naprej istih obrazov. Ljudje so izgubili zaupanje v politike; nimajo občutka, da je politikom res kaj do njih, temveč le do oblasti. Tako ni le pri nas. Politika je marsikje v svetu še v veliko večji krizi kot pri nas. Zakaj? Obstoječi modeli politike so se marsikje iztrošili. Zavedanje ljudi se dviguje. Ne 'kupijo' več vsega, kar ponuja politični marketing. Čutijo, da je v ozadju veliko iger in egoizma ter da so največkrat zgolj izrabljeni kot statisti oziroma volivci, ne pa resnični akterji.

Slovenska 'levica' je v hudi krizi. Kje je izhod?

dr. Janez Drnovšek: Narekovaje ste postavili že sami. Kaj sploh je slovenska levica? Te etikete so izgubile pomen. Tako leve kot desne.

Ali obstajajo realne možnosti za oblikovanje novega levega bloka? Predsednik LDS Jelko Kacin pravi, da je za boj proti Janezu Janši potreben Antijanša, ki bo močnejši. Je to prava strategija ponovnega naskoka na oblast?

dr. Janez Drnovšek: To razmišljanje mi ni blizu. To je logika voditelja opozicije. Jaz se s tem ne ukvarjam. Zakaj bi se? Normalno pa je, da to počne opozicija. Razmer v LDS ne spremljam najbolj natančno, tako da vam kaj več ne morem povedati.

A kljub vsemu ste v notranjepolitičnih bojih zelo angažirani?

dr. Janez Drnovšek: Sploh ne. Kje pa sem notranjepolitično angažiran? V pol leta sem dal en intervju in v skladu s svojimi dolžnostmi predlagal nekaj funkcionarjev, med drugim kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Notranjo politiko iz tega delajo drugi.

Kako komentirate dejstvo, da mandatno-volilna komisija v državnem zboru ni podprla imenovanja vašega kandidata Andreja Ranta za novega guvernerja Banke Slovenije?

dr. Janez Drnovšek: Ne komentiram. Postopek še ni končan. Na podlagi glasovanja – če ta kandidat ne bo izvoljen – bom ocenil, ali moram še kaj narediti. Če bo potrebno, bom predlagal novega, tretjega kandidata. Izhajal bom le iz strokovnih predpostavk. Nikakor ne bom kandidata izbral zato, da bi bil všeč vladajoči koaliciji.

Vas poseganje v domače politično življenje zabava?

dr. Janez Drnovšek: Bistveno manj se ukvarjam s tem kot kdo drug. Ni mi do tega, da bi iz vsega delal igro ali velik dogodek. To počno drugi. Če pogledate moje izjave in nastope, boste videli, da jih je zelo malo.

So pa zelo natančno, matematično odmerjeni, 'čista politika'?

dr. Janez Drnovšek: Odmerjeni so toliko, kolikor je treba.

Intervencije.

dr. Janez Drnovšek: Človek mora opraviti svojo dolžnost. Ne sme se skrivati. Prevzeti mora svojo odgovornost.

Ali predsednik vlade Janez Janša močneje izkorišča vzvode moči, ki jih ima na voljo, kot ste to počeli vi?

dr. Janez Drnovšek: Ne bi govoril o tem. Ne želim poglabljati konflikta in drugim dajati povoda prav za to. Škoda je izgubljati energijo. Tisti, ki je želel slišati moja opozorila, jih je slišal. Če jih bo upošteval … Konflikt zaradi konflikta ne koristi nikomur.

Še vedno ni povsem jasno, ali boste ponovno kandidirali za predsednika države. Pred kratkim ste po nekajkratnih zanikanjih vrgli kost za glodanje, ki s(m)o jo vsi zagrabili. Torej?

dr. Janez Drnovšek: Kaj pa bi vi rekli, če bi že dvajsetkrat enako odgovorili na enako vprašanje? Vedno znova in znova. Dal sem veliko jasnih odgovorov: pa niso bili zadovoljni in so še spraševali. Lahko pa dam tudi malo manj jasnega. In to sem storil.

Do tovrstnih izjav tako izkušenega politika, kot ste vi, je treba pristopati zelo pazljivo. Vaš odgovor je izhodišče za novinarsko delo. Kaj bo predsednik storil v resnici?

dr. Janez Drnovšek: Karkoli odgovorim, bo takoj sledilo še eno enako vprašanje. Kaj naj vam odgovorim? Če rečem, da ne bom kandidiral, me bodo jutri spet vprašali, če bom … kandidiral in tako naprej.

Francoski pisatelj Michel Houellebecq pravi, da bo v prihodnosti svetu zavladala le ena religija – tista, ki bo omogočila nesmrtnost oziroma podaljševanja življenja (preko kloniranja) v nedogled, kajti vse religije in večina duhovnih gibanj temeljijo na želji po nesmrtnosti, prevodu strahu pred smrtjo; turbo tehnologija bo povzročila smrt vseh obstoječih religioznih konceptov.

dr. Janez Drnovšek: To bi pomenilo, da bi materialni svet premagal duhovnega, da šteje le človekov ego in njegovo časovno podaljševanje. Vendar človeštvo, ki ne bo preseglo svojega ega in sebičnosti, ne more preživeti. Kakšen bi bil svet sebičnih človeških robotov? Grozljiv. Ampak do tega ne bo prišlo: ko posamezniki iščejo načine, da bi s sodobno znanostjo podaljšali svoje življenje, ne opazijo, da uničujejo planet. Človeštvo bo rešilo le višje zavedanje, tisto, ki seže preko lastne sebičnosti, ki se zaveda soodvisnosti ljudi in narave.

Gospod predsednik, česa se bojite?

dr. Janez Drnovšek: Ničesar. Ničesar več.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani