arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Organizacije za prehrano in kmetijstvo - FAO (Rim, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Po desetih letih druga knjiga - Misli o življenju in zavedanju

Ljubljana, 05/25/2006  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavoPredsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes v prijetnem okolju v Čolnarni v ljubljanskem Tivoliju predstavil svojo drugo knjigo z naslovom Misli o življenju in zavedanju, ki je izšla v založbi Mladinske knjige. Knjiga bo na prodaj z jutrišnjim dnem. Od vsakega prodanega izvoda bo 100 tolarjev namenjenih za podporo mladinskemu zdravilišču na Rakitni.

Ob predstavitvi knjige Misli o življenju in zavedanju je dr. Janez Drnovšek dejal (nelektorirano):

"Spoštovane gospe in gospodje, lepo vas pozdravljam. Malo nenavadno je imeti tiskovno konferenco o svoji knjigi. Imam sicer veliko tiskovnih konferenc, ampak drugačnih. Izdaja knjige je le poseben dogodek. Trenutno, kot je povedal gospod Matos, izdajam knjigo vsakih deset let (op. Knjiga Moja resnica je izšla pred desetimi leti). Kako bo v prihodnje, bomo pa še videli. Ampak, če po pravici povem, še pred kratkim sem mislil, da bom ostal kar pri tisti prvi knjigi izpred desetih let. Nisem razmišljal o izdaji nove. Potem je nenadoma prišlo do navdiha in če temu tako rečem, do tega, da sem se kar usedel in začel pisati. Pisal sem nepretrgoma, dokler nisem knjige končal. Vmes sem že šel tudi kdaj pogledati v mesto in v službo, ampak drugače je pa to trajalo do konca, od začetka do konca, kako bi rekel, v enem samem zaletu.

Klikni za povečavoKaj je ta knjiga? Mislim, da že naslov pove bistvo. Misli o življenju in zavedanju. Današnji svet je res precej zbegan in današnji človek tudi. Če človek ne bi bil zbegan, tudi svet ne bi bil zbegan; ne bi bil tako razdeljen in v takem neravnotežju, kot je. Na svetu ne bi bilo toliko trpljenja, toliko nesreč, individualnih in kolektivnih nesreč in trpljenj. Spomnimo se, tudi v današnjih časih se še vedno dogajajo genocidi, čeprav smo sami sebi dopovedovali, še ne dolgo nazaj, da se nam in našim generacijam in sedanjemu človeštvu kaj takšnega ne more več zgoditi. Pa se nam dogaja vsak dan. Vsak dan se dogajajo katastrofe na svetu in tudi kot politik sem se, ne samo kot človek, kot politik, v preteklosti velikokrat spraševal, kaj je mogoče narediti, kako je mogoče ta svet spremeniti, kako ga je mogoče popraviti. Ampak vemo, da so se vsi dosedanji poizkusi spreminjanja sveta bolj slabo končali. Slabo so se končale revolucije, čeprav so se začele s plemenitimi nameni, ampak končale so se praviloma še s slabšim stanjem, kot je bilo tisto, iz katerega so se začele. Razlog je predvsem v tem, da so se revolucije izvajale z nasiljem in globoko sem prepričan, da nobene stvari ne moremo izboljšati z nasiljem. Lahko jo izboljšamo samo na miren način, s pozitivnim pristopom na podlagi spoštovanja življenja in spoštovanja vsakega človeka. In, če začenjamo spremembe sveta s tem, da odrekamo velikemu številu ljudi pravico, da v tem svetu živi naprej, potem seveda iz tega ne more nastati nič dobrega in iz nobene revolucije ni nastalo nič dobrega. Ampak svet je kljub vsemu v neravnotežju, torej nekaj je le treba spremeniti. Če ne z revolucijo kot v preteklosti, kaj potem?

Klikni za povečavoPo mojem globokem prepričanju je svet mogoče spreminjati le tako, da začnemo najprej spreminjati sami sebe, da skušamo sami najti svoje notranje ravnotežje, svoj mir, svojo celovitost -pravim temu včasih- in začnemo potem to prenašati tudi v svojo okolico, v svoje stike z drugimi ljudmi, v svoje delo, v svoje okolje, bližnje in širše. Edino na ta način je možno začeti spreminjati stvari in tako bo dosežena dovolj velika kritična masa ljudi z dovolj visoko stopnjo zavedanja o stanju tega sveta, o potrebi, da je potrebno marsikaj spremeniti, marsikaj izboljšati, da mora biti svet navsezadnje bolj pravičen, bolj ravnotežen, da mora biti na njem manj trpljenja za večino človeštva. Šele potem, ko bomo dosegli takšno zavedanje, šele potem bomo lahko začeli spreminjati stanje stvari. Potem bomo drugače delovali v naših institucijah, sprejemali bomo drugačne odločitve, drugače bomo razreševali različne situacije v svetu, tiste, ki jih danes ne znamo. Danes ne znamo razrešiti konfliktnih situacij, ki vodijo celo do genocidov, ali pa to traja tako dolgo, da vmes umre že sto tisoče ali milijone ljudi. Danes se ne znamo soočati s podnebnimi spremembami, uničujemo okolje, v katerem živimo, uničujemo zemljo. To vodi v dodatna prihodnja neravnotežja, v nove katastrofe. Ampak kljub temu, čeprav se nekje do določene mere tega zavedamo, delujemo, kot da se gre lahko naprej in da se bo že nekako uredilo. Vendar se ne bo, če ne bomo tega znali sami urediti. In, če ne bo na koncu na svetu dovolj velikega števila ljudi, ki se bodo vsega tega zavedali in res poskušali to spreminjati. Ampak, če je veliko število ljudi ali večina ljudi še na takšni stopnji zavedanja, da se jim ne zdi potrebno ukrepati, ali da se enostavno tega ne zavedajo dovolj, potem ne moremo veliko spremeniti z vrha navzdol. Tudi, če neka institucija sprejme neko odločitev, nek zakona ali karkoli, če ljudje ne bodo na tej stopnji zavedanja, potem rezultatov ne bo. Ampak seveda to se ne zgodi; dokler večina ljudi ne zahteva takšnih sprememb, jih tudi politika ne bo prinesla. Tudi institucije jih ne bodo dale, ker politika večinoma bolj sledi tistemu, lahko bi rekli, splošnemu stanju stvari na svetu, se mu prilagaja in ga ne poskuša ravno spreminjati, ker to vedno povzroča težave in veliko lažje se je prilagoditi obstoječim pravilom igre, kot pa ji poskušati spreminjati. Torej, treba je začeti pri posamezniku, pri človeku in na podlagi tega potem spreminjati naše celotne odnose v svetu, izboljševati svet, v katerem živimo.

Klikni za povečavoZato je ta knjiga v prvi vrsti usmerjena k človeku, posamezniku, k iskanju njegovega notranjega ravnotežja, notranjega miru, vzpostavljanja dovolj visokega zavedanja o samem sebi in o svetu, o človeštvu. V knjigi je zato tudi kar nekaj nasvetov, praktičnih nasvetov, kako priti do tega, kako vzpostavljati svoje ravnotežje, izboljševati samega sebe, če tako rečem, kako dvigniti svojo energijo do takšne stopnje, da smo lahko res pozitivni ljudje, da širimo pozitivno energijo, da mislimo pozitivno, da delamo pozitivno.

Marsikaj kar je napisano v tej knjigi, boste lahko našli najbrž tudi že v knjigah kakšnih starih mislecev zahodnih ali vzhodnih, ali morda v izvornih učenjih kakšnih religij. Moje prepričanje je, da so religije bile izvorno namenjene temu, da bi pomagale ljudem živeti in iskati takšen življenjski način, da bi lahko človek dosegal notranje ravnotežje, notranji mir, usklajenost sam s sabo, naravo, s svetom z vesoljem. Žal so se velikokrat izrodile oziroma jih je človek drugače prakticiral. Ampak prepričan sem, da že od začetka človeštva stremimo k iskanju človeka v sozvočju samim s sabo in s svetom in življenjem in da kljub vsemu še nismo bili zelo uspešni, kar izhaja iz tiste začetne slike, ki sem jo povedal o stanju sveta in o neravnotežjih v tem svetu.

Ampak knjiga je zastavljena optimistično. Jaz sem optimist. Prepričan sem, da lahko uspemo v takšnem prizadevanju, da lahko najdemo takšno ravnotežje v sebi in tudi širše. Treba je samo začeti in ne odnehati in potem bo vedno lažje, če se bomo zavedali vseh teh stvari in če bomo skušali naše življenje usklajevati s takšnimi, jaz jim pravim včasih tudi, vesoljnimi principi. Prepričan sem, da bo v tej knjigi marsikaj zanimivega, marsikaj kar izhaja tudi iz povsem praktičnih, konkretnih izkušenj, ki pa so splošne, ki niso, kako bi rekel, last samo enega človeka. Navsezadnje jih vsi doživljamo, vsi gremo skozi različne faze življenja, prihajamo do enakih ali podobnih izkušenj. Vedno je seveda važno, kaj iz njih potegnemo, kako gremo naprej. Ali potegnemo prave stvari, izboljšujemo sami sebe in svet okrog sebe, ali pa nam to ne uspe in spet pademo v ostala neravnotežja, v stare napetosti in krize. Skušal sem pokazati pot iz takšnih kriz, iz takšnih neravnotežij in prepričan sem, da ta pot dejansko obstaja in da gre lahko vsakdo po njej. Zelo bom vesel, če bo knjiga pomagala čim večjemu številu ljudi, da jim bo lažje na tej poti in da bomo šli skupaj naprej k višji stopnji zavedanja in k boljšemu svetu, ki bo k temu moral priti. Hvala lepa."


Po predstavitvi je dr. Janez Drnovšek odgovoril še na mnoga vprašanja s strani medijev (nelektorirano):

Včasih dobim občutek, sploh po tem, ko ste se začeli zavzemati za razne teme, za katere se prej glasno ni nihče zavzemal, da Janez Drnovšek, kot ga poznamo danes, ki vodi državo zdaj, ni isti Janez Drnovšek, kot smo ga poznali pred leti, ko je bil še predsednik predsedstva Jugoslavije, morda predsednik vlade. Ste se spremenili ali se je spremenila samo vaša podoba?

dr. Janez Drnovšek: "Ja, jaz sem še kar tisti Janez Drnovšek izpred let, ampak vsak izmed nas se spreminja s časom, z leti, z izkušnjami. Spreminjam se tudi sam. Pravim, vedno je vprašanje, kako se človek spreminja. Če se na boljše, potem je to v redu. Mislim pa, da se vsi spreminjamo in da je tako tudi prav. Drugače tudi ne more biti."

Ali je bila vaša knjiga, ki je danes razdeljena v 48 dni razmišljanja, dejansko napisana v 48 dneh ali s tem hočete povedati kaj drugega?

dr. Janez Drnovšek: "Približno v takšnem času je bila napisana. Ampak kakšen dan sem napisal kaj več, kakšen dan tudi ne, ker pač ni šlo, ker sem imel druge obveznosti. Ampak razdelil sem jih na 48 delov. Vsaka misel je zase zaključena celota, ampak v povezavi so vse druga z drugo."

Sami ste rekli, da je treba spremeniti posameznika. V katero smer želite spremeniti sebe in tiste ljudi, ki so vam pripravljeni slediti. Kaj je tisto, kar je glavno vaše poslanstvo? Je to umirjanje samega sebe, delanje dobrega? Kaj je tisto, kar vas žene v življenju danes?

dr. Janez Drnovšek: "Pravim, da mora človeka najprej urediti samega sebe, da potem lahko ureja tudi svet in pa pomaga drugim ljudem. Mislim, da je bistveno to, da najdemo svoje notranje ravnotežje in da smo pozitivni. Zato govorimo o pozitivnih mislih, pozitivnih dejanjih kot morda najpomembnejših stvareh. S tem pomagamo tudi sami sebi in ne samo drugim."

Ali se danes vidite kot državnika ali kot razmišljujočega človeka ali morda kot duhovnega voditelja?

dr. Janez Drnovšek: "No, o tem bodo najbrž ocene dajali drugi. Jaz se vsekakor sedaj v svoji koži veliko bolje počutim kot morda kdaj prej. Imam precej jasen koncept. Razmišljam o svetu, imam odnos do sveta, imam odnos do sebe, do ljudi. Mislim, da sem našel svoje ravnotežje in s pozitivnimi dejanji, pozitivnimi razmišljanji skušam pomagati tudi drugim.

Mnogi pravijo, da takšno razmišljanje, takšna dejanja in nekatere stvari, za katere se zavzemate, delujejo precej naivno. Kako odgovarjate tem, pogojno rečeno, kritikom?

dr. Janez Drnovšek: "Odvisno s kakšnega vidika ti kritiki gledajo. Če so to ljudje, ki jih zanima na primer predvsem profit, ki jih zanima moč in oblast in ki vse ostalo gledajo kot nekaj naivnega, potem najbrž res tako mislijo. Ampak jaz tako ne gledam."

Morda nekateri pravijo, da je privilegij tega, da zavrže moč, da je to privilegij človeka, ki je že dosegel položaj moči, da je zavreči oblast privilegij človeka, ki je že skusil oblast in bogastvo. Kaj menite vi o tem? Ali lahko vi, ki ste dejansko predsednik republike, ki ste dosegli ogromno v življenju, gledate na stvari z enakega stališča kot nekdo, ki tega ni dosegel?

dr. Jane Drnovšek: "Najbrž so mi moje izkušnje veliko pomagale pri mojih spoznanjih. Najbrž drugače ni šlo. Ampak zdi se mi zelo pomembno, da se človek ne naveže na oblast, na moč ali na bogastvo, da ni odvisen od tega, da vzpostavi distanco do tega. Da mu to ne predstavlja takšne vrednote, da je potem v svojem delovanju povsem podrejen temu, da ne more skočiti iz takšnih vzorcev. Tudi v svoji knjigi pišem precej o tem, da če bomo svet urejali po logiki dobička, na podlagi borbe za oblast, tekmovanja, da se bodo potem neravnotežja samo še povečevala in potem bo ta svet nekoč eksplodiral. Morda kmalu. In da bomo morali najti drugačne pristope, drugačne poti in da bomo tudi logiko dobička, čeprav seveda sprejemam trg kot nekaj koristnega, ampak ne pa logiko dobička kot tisto, ki bo urejala vsa naša življenjska razmerja, ki bo navsezadnje odločala tudi o tem, da večina človeštva živi v revščini, da so samo nekateri bogati in ki vodi k uničevanju okolja, v katerem živimo, da uničujemo zemljo. Na neki točki bo treba postaviti mejo takšni logiki in to mejo skušam postaviti tudi s to knjigo. Zato govorim o zavedanju, o teh vprašanjih, o teh problemih in o tem, da človek, ki se tega zaveda, deluje drugače."

Nekatera vaša mišljenja me spominjajo na budistična načela. Kam bi se postavili tu? In še to, ali je Janez Drnovšek danes veren človek?

dr. Janez Drnovšek: "V knjigi boste lahko našli tudi kakšno misel, ki bo spominjala nanj. Našli boste tudi kakšno, ki jo boste pripisali krščanstvu ali kakšni tretji religiji. Zame, kot sem že dejal, na koncu vse resnice pridejo na isti imenovalec. Enak odnos do sveta. Morda uporabljamo včasih različno terminologijo, ampak resnice so univerzalne."

Gospod predsednik, vprašal bi vas, je to revolucionarno delo?

dr. Janez Drnovšek: "Na to boste sami odgovorili, ko boste knjigo prebrali. Jaz mislim, da. Zame je seveda pomembno in marsikomu se bo morda zdelo tudi revolucionarno, čeprav sem že poudaril, da ne želim spreminjati stvari z revolucijo. Daleč od tega. Želim pa spreminjati stvari na svetu in spreminjati svet - ampak skozi to, da spreminjamo človeka, da človek postane boljši človek, z višjo stopnjo zavedanja in da bomo potem skozi to reševali tudi probleme na svetu."

Se pravi revolucijo pri vsakem posamezniku?

dr. Janez Drnovšek: "No, tako, to je že boljše."

Kaj pa današnji dan? Danes je 25. maj. Ste prav ta dan, dan mladosti, mogoče izbrali za to knjigo, ali nima veze s tem?

dr. Janez Drnovšek: "No, to je prišlo bolj slučajno. 25. maj je lep dan v vsakem primeru."

Pa ste zajeli celotno filozofijo v tej knjigi, kar ste nameravali povedati?

dr. Janez Drnovšek: "Jaz mislim, da. Zadovoljen sem s tem."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani