arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z avstrijskim predsednikom dr. Fischerjem (Zagreb, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Tiskovna konferenca predsednika dr. Drnovška pred odhodom na visoki sestanek 60. zasedanja Generalne skupščine OZN

Ljubljana, 09/09/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavoPredsednik republike dr. Janez Drnovšek se bo prihodnji teden udeležil visokega sestanka 60. zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Pred odhodom je imel predsednik dr. Drnovšek tiskovno konferenco, na kateri je predstavil glavne teze svojega nastopa na zasedanju in odgovarjal tudi na aktualna politična vprašanja.


ikona avdioTiskovna konferenca predsednika dr. Drnovška pred odhodom na visoki sestanek 60. zasedanja Generalne skupščine OZN - 0,8 MB



Predsednik dr. Drnovšek: Lepo vas pozdravljam. Drugi teden se bom udeležil vrhunskega srečanja Združenih narodov v New Yorku. Gre za 60. letnico ustanovitve Združenih narodov.

Klikni za povečavoKot veste, so nastali ob koncu 2. svetovne vojne, po veliki katastrofi, ko je postalo človeštvu neposredno jasno, da je treba nekaj storiti, da se bo treba organizirati in delovati skupaj, da se takšne katastrofe v prihodnosti ne bi več ponovile. Šestdeset let so Združeni narodi delovali. V teh mesecih, v teh tednih in v naslednjem tednu bomo šefi držav skupaj ocenjevali, kakšni so bili dosežki in kaj je treba spremeniti, da bi v prihodnosti Združeni narodi svojo funkcijo opravljali še bolje. Postavlja se vprašanje, ali smo danes lahko zadovoljni s stanjem. Prvič s stanjem človeštva in drugič z učinkovitostjo Organizacije Združenih narodov. Moj odgovor na obe vprašanji je ne in to mislim tudi predstaviti v svojem nastopu na tem vrhunskem srečanju. Mislim, da ne bi imelo velikega smisla, da bi bilo to vrhunsko srečanje še eno izmed številnih, kjer si bomo vljudno izmenjevali prijazne besede, sprejeli neko splošno deklaracijo in se razšli in nič bistvenega se ne bo spremenilo. Skušali smo zbrati nekaj temeljnih ocen in podatkov o stanju v svetu, poleg tistega, kar je pripravil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan in o čemer teče debata v Združenih narodih. Namreč, nekateri poskušajo stanje prikazati nekoliko lepše, drugi seveda bolj kritično. Tisti, ki ga želijo prikazati lepše, si seveda ne želijo nobenih bistvenih sprememb. Ugotovitve pa so zelo frapantne, revščina v svetu se ne zmanjšuje, ampak se povečuje. Več kot osemsto milijonov ljudi živi v popolni revščini. Razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi v svetu so danes večje kot kadar koli v človeški zgodovini. Globalizacija deluje, svet je med seboj povezan, zato tudi imamo Združene narode. Vendar ta globalizacija deluje zelo neenako, zelo različno. Nekateri od nje zelo veliko pridobivajo, nekateri v njej izgubljajo vse. Zato je iluzorno pričakovati, da bo svet uravnotežen, da ne bo vojn, da ne bo terorizma, če se bodo takšni trendi nadaljevali. Prihajalo bo do napetosti, če bo na svetu stotine lačnih ljudi, potem bo to vedno neizmeren rezervoar tudi za terorizem. In še takšni varnostni ukrepi, še takšna zaščita pred terorizmom ne bo mogla dati nikomur popolne varnosti. Zato je potiskanje glave v pesek, če se s tem ne soočimo. To velja še zlasti za razviti svet, za največje in najbolj razvite države. Predvsem za ZDA pa tudi za Evropsko unijo.

Klikni za povečavoTreba bo storiti več. Trgovinski odnosi v svetu so krivični, države v razvoju imajo otežen dostop na trge razvitih držav. Ne morejo razviti dovolj svoje proizvodnje, da bi se postavili na svoje noge. Pritiski kmetijske politike, predvsem Evropske unije in ZDA so takšni, da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju. In o tem bo tudi Evropska unija morala resno razmisliti, ali še namenjati zelo velika sredstva, ogromne milijarde za subvencioniranje najbogatejših kmetov v EU, ki bodo potem s svojimi subvencioniranimi proizvodi in viški uničevali kmetijstvo v državah v razvoju. Namreč, to se dogaja danes. Zelo krivični so finančni odnosi. Države v razvoju plačujejo ogromna sredstva samo za obresti na dolgove. Prišli smo do podatkov, da se je dolg manj razvitih držav početveril v zadnjih približno dvajsetih letih. Kljub temu da so te države plačevale ogromna sredstva za obresti in za servisiranje svojih dolgov. V zadnjem obdobju povprečno kar 77 milijard dolarjev letno za obresti na dolgove. V glavnem pa ti dolgovi izvirajo že iz 70ih let. Tako da tudi veliki sklepi na srečanju G 8, kjer so se dogovorili, da bodo odpisali dolg osemnajstim najbolj razvitim državam, so v bistvu samo kaplja v morje. Prav tako njihov sklep, ki je samo trenutna usmeritev, da bodo povečali razvojno pomoč s petindvajset na petdeset milijard. Kaj pomeni petindvajset milijard razvojne pomoči v primerjavi s sedeminsedemdesetimi milijardami dolarjev, ki jih plačujejo države v razvoju samo za obresti letno. Torej skupna ugotovitev, potem ko smo sestavljali vse te podatke in ugotovitve, je, da se stanje slabša. In da bi kakršno koli ugotavljanje, da smo lahko zadovoljni ob šestdesetih letih delovanja Združenih narodov bilo zelo zavajajoče in zelo slabo potem tudi za prihodnost.

Klikni za povečavoNaslednji element, ki ga želim posebej poudariti v svojem nastopu v Združenih narodih, pa so klimatske spremembe, segrevanje ozračja, uničevanje planeta. Na tem področju je pravzaprav morda še najbolj nazorno in vsakomur jasno, da smo na zemlji pravzaprav vsi povezani. Če nekdo varčuje z energijo in varuje okolje, medtem ko drugi intenzivno onesnažujejo okolje, se seveda tudi tisti, ki se skuša drugače obnašati, ne bo mogel zaščititi pred onesnaževanjem. Torej moramo skupaj v svetu, v okviru OZN najti bolj učinkovite, bolj odločne rešitve. Upam, da bo po zadnjih tragičnih katastrofah, kot je bil tudi orkan Katrina v ZDA, po velikih poplavah, po Evropi in drugod, jasno, da so ekstremni vremenski pojavi vedno bolj pogosti in da vedno bolj prizadevajo človeštvo. In da že skoraj vsi znanstveniki priznavajo, da so povezani s klimatskimi spremembami, s segrevanjem ozračja in da je potrebna bolj učinkovita akcija mednarodne skupnosti, predvsem največjih potrošnikov energije, to pa so ZDA, to so tudi nekatere države v razvoju, kot je Kitajska in še nekatere druge. Nekatere od teh držav se ekstenzivno razvijajo, vendar uničujejo okolje in takšni razvojni vzorci ne bodo dolgo vzdržali. Tako da vse razprave, ki jih spremljam v zadnjem času v okviru OZN, ki so usmerjene v to, ali bi zaključno deklaracijo nekoliko olepšali ali nekoliko manj, ena beseda tu in tam ne bo dala veliko rezultatov. Treba bo dvigovati splošno zavest ljudi, politikov. Predvsem ljudi, pri čemer mediji lahko odigrajo zelo pomembno, ključno vlogo. Politiki običajno delajo tisto, kar ljudje od njih pričakujejo, zahtevajo, na kar pravzaprav v veliki meri vplivajo tudi mediji. Na tem področju so do sedaj nevladne organizacije veliko bolj aktivne. Mednarodne institucije, državne in druge mednarodne institucije pa so zelo pasivne. Več ali manj skušajo vzdrževati obstoječe stanje in zapirajo oči pred vsemi temi pojavi, pred temi dejstvi, ki sem jih navajal. Tako da mislim, da je šestdesetletnica Združenih narodov res primeren trenutek in kraj, da se na ta vprašanja zelo resno opozori.

Klikni za povečavoSeveda je tudi reforma OZN pomembna. V šestdesetih letih se je stanje stvari v svetu že spremenilo. Treba je zagotoviti bolj enakomerno sodelovanje vseh delov sveta, predvsem v Varnostnem svetu Združenih narodov, vendar tudi ta prizadevanja za reformo Varnostnega sveta, reformo OZN očitno naletijo na bolj ali manj odkrito nasprotovanje tistih, ki želijo ohraniti obstoječe stanje. In na tak ali drug način dosežejo, da rezultatov ne bo in tako kot stvari zaenkrat stojijo, očitno tudi drugi teden, po mesecih razprav v tej zvezi ne bo nobenega sklepa, nobenega rezultata, ker je ves ta proces obtičal in so ga uspeli nekako zaustaviti. Torej tudi na tem področju je treba apelirati, da le najdemo rešitve, da se gre naprej, da skušamo povečati ta občutek soodvisnosti in pa odgovornosti za vsa ta vprašanja, ki sem jih navedel, ki se tičejo pravzaprav vseh ljudi, vseh Zemljanov. Toliko za uvod. Upam, da ni bilo preveč, zlasti po poletju, vendar se mi je zdelo primerno, da pred odhodom v New York le predstavim glavne teze svojega nastopa, da ne bi morda potem kdo v Sloveniji ugotavljal, da ni imel priložnosti povedati, kaj manj ostrega ali pa morda celo kaj bolj ostrega.


Novinar: Kolikšno bo število bilateralnih srečanj na zasedanju?

Predsednik dr. Drnovšek: Tega še ne vem. Tam bo veliko predsednikov, predvsem bo veliko neformalnih srečanj. Takšnih, do katerih pač prihaja ob takšnih konferencah, ob takšnih vrhunskih zasedanjih, ki se niti prej formalno ne dogovarjajo, ampak se zgodijo tam na kraju samem. Tako da računam, da bo takšnih srečanj kar precej, ne bi jih pa vedel napovedati. Seveda bo srečanje z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Ananom. Z njim nameravam govoriti o teh vprašanjih, ki sem jih predstavil. Bo tudi še nekaj posebnih takšnih razgovorov, konferenc v okviru celotnega dogajanja. Tako da priložnosti za komunikacijo s šefi držav bo veliko.

Novinarka: Gospod predsednik, Slovenija precej aktivna v mednarodnih organizacijah, predsedujemo OVSE. Samo lani smo samo za članarine plačali več kot milijardo tolarjev. Mislite, da se nam to članstvo nekako povrne?

Predsednik dr. Drnovšek: Slovenija pravzaprav še ne plačuje kaj posebej veliko. Res je, da takole zgleda kar precejšnja vsota, navsezadnje za delovanje mednarodne skupnosti na različnih področjih moramo tudi mi prispevati svoj delež, saj smo, kot sem dejal, soodvisni in naša varnost je odvisna od širše varnosti. Želel bi opozoriti na to, da je tudi Slovenija morala povišati svoj delež razvojne pomoči, da so se razvite države že pred leti obvezale, da bodo dale 0,7 odstotka družbenega proizvoda za razvojno pomoč manj razvitim. Seveda, to so se obvezale že davno na začetku 70ih let. Tega niso uresničile, tako da so se sedaj na G8 dogovorili, da bodo postopno zviševali to pomoč, do leta 2010 najprej polovico, potem do leta 2015 pa še ostalo, tako da bi do 2015 dosegli teh 0,7 odstotka družbenega proizvoda na državo. Slovenija mislim, da je nekje okrog 0,1 odstotek. Precej zaostajamo. To je razumljivo, ker smo mlada država in smo na začetku nekako vzpostavljali vse stvari sami. Počasi pa bo tudi temu področju treba nameniti več pozornosti. Izstopajo skandinavske države in Luksemburg, ki presegajo 0,7 odstotkov in se približujejo 1 odstotku družbenega proizvoda za razvojno pomoč. Medtem ko vse druge države več ali manj daleč zaostajajo.

Novinar: Pričakujete, da letos sploh ne bo nobenega sklepa o kakršni koli reformi in kdo so tisti, ki želijo, da ostane tako, kot je?

Predsednik dr. Drnovšek: Verjetno bo šlo v tej smeri, da bi se dogovorili, da bi potem skušali priti do konca leta do takšnega dogovora, kar je seveda zelo vprašljivo. Če ne bo uspelo do sedaj, ne vem zakaj bi to uspelo do konca leta. Kdo so tisti, nihče na glas temu ne nasprotuje, ampak z različnimi mnenji, z nasprotovanji, objektivno gre tudi za različne interese celin in držav. Kdo bi bil recimo prisoten v novem Varnostnem svetu, s tem se potem da tako manevrirati, da na koncu rezultata ni in da tisti, ki so pravzaprav najbolj zainteresirani, da se ne poveča število članov varnostnega sveta, niti da bi se povečalo število tistih, ki imajo pravico veta. Torej tistim tega sploh ni treba reči, tistim, ki temu najbolj nasprotujejo.

Novinar: Za kaj bi se zavzemala Slovenija, Evropska unija en glas v Varnostnem svetu, skupni, ali smo za to varianto, po kateri je znana G4 prišla noter z Nemčijo?

Predsednik dr. Drnovšek: Slovenija je do sedaj podpirala predlog G4. Zdi se nam sprejemljiv in od tistih, ki so na mizi, pravzaprav nekako najbolj odraža bolj enakomerno zastopanje vseh delov sveta potem v Varnostnem svetu.

Novinar: V OZN boste posvarili pred globalnimi nevarnostmi in klimatskimi spremembami, kaj pa domača mikroklima, pa ne mislim samo vremenska, ali se vam zdi, kaj takega, na kar bi bilo treba opozoriti?

Predsednik dr. Drnovšek: Poletje je bilo precej deževno. Tako da upam, da bo naslednje lepše.

Novinar: Je za to kriva prejšnja ali sedanja vlada?

Predsednik dr. Drnovšek: Zdi se mi, da ne ena ne druga.

Novinarka: Nismo še slišali vašega komentarja glede prodaje Mercatorja in referenduma.

Predsednik dr. Drnovšek: Zakaj bi moral predsednik države komentirati prodajo Mercatorja. To se mi zdi zelo nenavadno.

Novinarka: Glede na to, da ste bili predsednik vlade in velik poznavalec gospodarstva.

Predsednik dr. Drnovšek: Tukaj sem kot predsednik države, prosim.

Novinarka: Torej ne bomo slišali vašega komentarja?

Predsednik dr. Drnovšek: Ne zdi se mi posebno potrebno, celo neprimerno.

Novinarka: Kako pa gledate na referendum o RTV?

Predsednik dr. Drnovšek: Pred časom sem že povedal in to vemo vsi, da je svoboda medijev izredno pomembna. Da potrebujemo samostojne, neodvisne medije, samostojne neodvisne novinarje, takšne, kot ste vi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in na katere se ne da vplivati kar tako. Ne politika, ne kapital, ne kdo drug. To rabimo. Takšne medije, ki bi pravzaprav najbolj odražali zavest, zavest ljudi, naroda, navsezadnje tudi človeštva in potem to reflektirali nazaj na politiko. Torej če politika vpliva na medije, je to izjemno slabo. Zato se mi zdijo utemeljena vsa prizadevanja, tudi če se morda včasih zdijo pretirana, zato da ohranimo čim večjo samostojnost in svobodo medijev. Referendum, morda bo pozitiven že zaradi tega, ne glede na njegov izid, ker bo neko opozorilo, da je to pomembno vprašanje. Da se javnost za to zanima, da je pomembno, da mediji morajo ostati svobodni, neodvisni. Tudi če bo recimo ta referendum, če ne bo sprejeto tisto, kar so predlagali predlagatelji, se mi zdi, da bo v vsakem primeru neko opozorilo, torej tudi aktualni oblasti, da bo novi zakon uporabljala previdno, na takšen način, da ne bo vplivala na neodvisnost in svobodo medijev. Namreč, ta zakon sam po sebi je lahko dober ali slab, odvisno na kakšen način se ga uporablja. Če se ga uporablja zares z zavestjo, z željo, da se omogoči čimbolj objektivno poročanje, da ljudje dobijo čimbolj objektivne informacije, potem bo izvajanje tega zakona povsem v redu. Seveda bi bilo slabo, če bi se zlorabljal, če bi se zlorabljal za to, da bi politika dobila nek vpliv na medije. Zdi se mi, da bo že sama ta debata ne glede na izid neko opozorilo v tej smeri in da potem zlorab ne bo. Tudi če bo novi zakon ostal, da se bo uporabljal na pravilen način.

Novinarka: Kako gledate na slovensko razglasitev epikontinentalnega pasu in ekološke cone in na to, da že dolgo nimamo veleposlanika v Italiji in Hrvaškem?

Predsednik dr. Drnovšek: Če so že naši sosedje razglasili svoj pas, zakaj ga ne bi potem še Slovenija. Navsezadnje, lahko bi kdo pomislil, ker gre za ekološki pas, da nas ekologija sploh ne zanima ali pa kaj podobnega. Torej, zakaj pa ne. Tudi naša, če že govorimo o teh pogajanjih tudi pogajalska pozicija Slovenije zaradi tega ne bo slabša. Še bolj sili to dejanje v to, da potem na koncu le pride do neke rešitve, dogovora, ki bodo navzkrižne, ker se bodo ti pasovi prepletali med seboj in se bo treba nekako dogovoriti na koncu.

Novinarka: Kaj pa glede veleposlanikov?

Predsednik dr. Drnovšek: Zaenkrat smo kar preživeli brez njih, vendar računam, da bomo kmalu prišli do novih.

Novinarka: Približno eno leto bo kmalu od menjave politične opcije na oblasti, kako ocenjujete delo novih ekip v državnih institucijah?

Predsednik dr. Drnovšek: To je pa spet eno težko vprašanje. O tem bi moral pa kar malo razmisliti. Predlagam, da počakamo do tistega enega leta, ko bo minilo in se morda takrat pogovorimo. Jaz bom pa do takrat razmišljal, obljubim.

Novinarka: Dogajanje na obrambnem ministrstvu in slovenski vojski. Bivši uslužbenci so opozorili na to, da nekateri posamezniki, njihove naloge gredo v to smer, da so že lahko ogroženi nacionalni interesi. Ste dobili pismo dr. Kotnika in ali se strinjate z ocenami?

Predsednik dr. Drnovšek: Dobil sem nekaj pisem. Pogovarjal sem se tudi z obrambnim ministrom, načelnikom Generalštaba in zagotovila sta mi, da so vsi koraki, vse poteze, tudi kadrovske, ki sta jih naredila, da so premišljene in da za njimi stojita in prevzemata odgovornost za to, da se bo Slovenska vojska naprej razvijala na najboljši možni način. Jaz sem jih seveda opozoril, da to pričakujemo. Sam se tudi kot vrhovni poveljnik ne vmešavam v konkretne kadrovske rešitve, ampak opozoril pa sem na odgovornost in na to, da mora ta proces iti naprej intenzivno, tako kot smo ga začrtali in da pravzaprav pričakujemo dobre rezultate. V kratkem se bomo spet srečali, kjer bomo govorili o tistem polletnem poročilu, vmesnem poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske, tako da takrat bomo najbrž tudi rekli še kaj več.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani