arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z mladimi na otvoritvi nove knjižnice v Domžalah (Domžale, 07.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Izjava predsednika republike dr. Janeza Drnovška ob zapletu pri sprejemanju zakonodaje v zvezi s t.i. "izbrisanimi"

Ljubljana, 02/04/2004  |  izjava


ikona avdioIzjava predsednika republike dr. Janeza Drnovška ob zapletu pri sprejemanju zakonodaje v zvezi s t.i. "izbrisanimi"



Danes se ponovno oglašam ob zapletih pri sprejemanju zakonodaje v zvezi s prebivalci Slovenije, ki so februarja 1992 leta izgubili stalno prebivališče in za katere je Ustavno sodišče RS razsodilo, da jim mora biti pravica povrnjena. Že pred slabim mesecem, ko sem govoril o tem vprašanju, sem vse strani, tako vladno koalicijo in opozicijo, pozval k iskanju skupnega jezika. K zaustavitvi te nesmiselne pravne in politične kolobocije, ki se je razvila iz te problematike. Priložnost politiki je dalo tudi ustavno sodišče, ko je za dva tedna prestavilo svoje odločanje o referendumu. Priložnost, da politika najde skupen dogovor, da bi se izognili nadaljnjim zapletom in zaostrovanjem. Na trenutke je izgledalo, da sta si obe strani precej blizu in da bi lahko prišli do dogovora. Tudi sam sem takšno možnost videl že takrat, ko sem pozval k dogovarjanju. In tudi vmes. Kot možna oblika izhoda iz te situacije se je predvsem kazal ustavni zakon. Na žalost do dogovora še ni prišlo in zlasti ponedeljkova seja Državnega zbora RS pomeni nadaljnje zaostrovanje in slabšanje političnega ozračja v zvezi s to problematiko. Ob tem bi želel poudariti naslednje.

V tako zapleteni situaciji se mi zdi nujno spoštovati pravne temelje. To je tisto, česar politika nikakor ne sme zaobiti. Zato se mi zdi nujno, da državni zbor takoj razpiše referendum, sprejme odlok o datumu referenduma, kar v ponedeljek ni storil. Ne glede na to, kaj si mislim o referendumu. Pred časom sem namreč že rekel, da bo ta referendum nesmiseln. Šlo bo za odločanje o ničemer. Ni pa sprejemljivo, da sproti spreminjamo pravila igre s tem v zvezi. To bi imelo dolgoročno zelo slabe posledice. Hujše kot pa morda nek tretji referendum.

Kot drugo bi želel poudariti, da je v zadnjih mesecih očitno prihajalo do vrste, lahko bi rekel neopltimalnih potez s strani vladne koalicije, ki ni predvidela korakov vnaprej, pač pa je iz koraka v korak padala v večje težave in zaplete.Opozicija je zato na to odgovorila s tistimi instrumenti, ki jih je imela na razpolago. Tudi z zahtevo po referendumu. Zato, ker tisti čas koalicija ni bila pripravljena poslušati pripomb opozicije. Zdaj se je koalicija že precej približala tudi stališčem opozicije in ocenjujem, da vsebinsko ni več velikih razlik. Če bi bile takšne rešitve ponujene pred dvema mesecema, bi bil ta problem po vsej verjetnosti že razrešen. Vendar takrat niso bile in prihaja do nepotrebnih konfrontacij. V tem trenutku je koalicija napravila precejšen vsebinski premik in v bistvu odgovorila na tiste glavne pomisleke, ki jih je imela opozicija. Da bi se s preveč togim izvrševanjem sodbe ustavnega sodišča lahko vzpostavljale neke nove krivice oz., da bi se skušale popraviti krivice tistim, ki jim niso bile storjene. Z instrumenti, ki jih predvideva sistemski zakon se temu lahko izognemo. Tudi velike odškodnine, o katerih je govora, s sedanjimi rešitvami ne bodo možne. Predvsem pa ne takšne, ki bi bile neupravičene. Dovolj je mehanizmov, da se lahko preveri utemeljenost ali neutemeljenost tovrstnih zahtev. To so bili tisti glavni momenti, ki so razburjali našo javnost. Da bi podeljevanje državljanstev za nazaj vzpostavilo nek nepravičen položaj številnih državljanov. Sedaj, ko se lahko najdejo takšne rešitve, temu ne bo tako. Mislim, da bi opozicija v tem trenutku lahko naredila tisti korak, ki je še potreben, da bi našla skupen jezik z vladno koalicijo. Lahko v ustavnem zakonu, tako, kot ga je predlagal tudi državni svet. Mislim, da je bila tista pobuda dokaj utemeljena. Vendar bi želel ob poudarjanju spoštovanja pravnih temeljev te države podčrtati, da rešitve ne morejo in ne smejo iti preko okvira razsodbe ustavnega sodišča. Tudi ni potrebno, da bi šle, če želimo doseči tisto vsebino, o kateri sem govoril. Da ne bo prišlo do povzročanja novih krivic. Tu opozicija lahko konstruktivno pomaga rešiti položaj. Po eni strani lahko glede na dogajanje v zadnjih mesecih razumemo tudi težnjo opozicije, da želi v volilnem letu na nek način kaznovati morebitne napake koalicije. Tudi s sprožanjem takšnega nesmiselnega referenduma pokazati na absurdno situacijo, do katere je prišlo zaradi sedanjih potez. Zaradi situacije, ki je bila v največji meri sprožena oziroma do katere je prišlo na podlagi delovanja koalicije, ki je imela instrumente za tiste potrebne korake.


Vprašanje novinarja: Opozicija je danes umaknila ustavni zakon in pravi, da dogovor ni več mogoč, da ni smiseln po tem, ko so se začele izdajati odločbe. Napoveduje tudi interpelacijo proti notranjemu ministru. Kakšno je vaše stališče v zvezi s tem?

Predsednik dr. Drnovšek: Menim, da bi opozicija v tej situaciji lahko še napravila tisti korak, ki loči dosedanje predloge opozicije od koalicijskega predloga. Koalicija se je približala do tistih meja, ki jih pravzaprav še dopušča odločba ustavnega sodišča. Vsebinsko mislim, da sta si obe strani že precej bliže. Nadaljnje poteze so očitno takšne, kot ste jih omenili – zaostrovanje situacije in dejstvo, da do dogovora ni prišlo in očitno do njega tudi ne bo prišlo. To obžalujem in menim, da bi bil tudi s strani opozicije, še vredno storiti napor k sprejetju skupnega stališča. Opozicija je navsezadnje predlagala ustavni zakon kot izhod iz te situacije, opozarjala na nekatere napake, ki jih je koalicija zdaj v veliki meri sprejela in tudi vključila v svoj predlog sistemskega zakona. Očitno pa je ponedeljkova seja državnega zbora precej poslabšala situacijo. Še enkrat bom poudaril, da ni prav, da ni bil sprejet odlok o razpisu referenduma. V takšnih vročih in zapletenih situacijah je treba gledati na vsak korak. Vsaka poteza mora biti pravno utemeljena. To seveda velja tudi za spoštovanje ustavne odločbe, ker je koalicija prišla do tistih meja, kjer še lahko utemeljuje, da spoštuje ustavno odločbo. Od tukaj naprej mislim, da tega pokritja ne bi več pridobila. To je tisti temeljni moment sedanjega spora. Poziv k spoštovanju pravil velja za obe strani.

Vprašanje novinarja: Če dopolnim vprašanje: veste, da je minister za notranje zadeve kršil zakonodajo s tem, ko je začel izdajati odločbe?

Predsednik dr. Drnovšek: Po tem kar vem, minister, če je izhajal iz odločbe ustavnega sodišča, zakonodaje ni kršil. Marsikdo se v tem trenutku sprašuje, ali se te situacije ni dalo predvideti, ali je bilo potrebno priti tako daleč, do absurdnega referenduma. To so vprašanja, na katera bo morala odgovarjati tudi koalicija. Odločbo ustavnega sodišča se da izvršiti tudi brez zakona. Ob tem pa bi želel povedati, da je popolnoma neprimerno vprašanje, kar je zapisano v referendumskih zahtevah, da bi moral tisti, ki bi začel izdajati odločbe kazensko odgovarjati. Popolnoma neprimerno se je o tem spraševati na referendumu. Lahko govorimo o tem, ali so bili napravljeni pravi koraki, da sta minister in koalicija sama sebe spravila v to nerodno situacijo. Nikakor pa ne smemo govoriti o tako skrajnih zadevah, kot so takšna referendumska vprašanja.

Vprašanje novinarja : Kako ocenjujete razmere v Sloveniji, da se ta ksenofobija vse bolj krepi. Ali je to dobra popotnica Sloveniji na njeni poti v EU?

Predsednik dr. Drnovšek: Še vedno sem prepričan, da se ksenofobija v Sloveniji ne krepi. Zadeve niso tako slabe, kot se včasih prikazujejo. Zapleti v zvezi z »izbrisanimi« so rezultat pravno zapletene situacije in tudi političnih iger ene in druge strani v predvolilnem letu. Marsikaj se lahko pojasni s tem. Mislim, da o ksenofobiji zaenkrat še ne moremo govoriti. Lahko pa bi nadaljevanje teh napetosti in pretiravanj in zaostrovanje lahko vodilo tudi do takšnih pojavov. Kar se tiče izgradnje džamije menim, da večina Slovenk in Slovencev nikakor ni nestrpna do pripadnikov muslimanske vere. Nasprotno, do sedaj smo živeli v sožitju brez trenj, brez težav in težko bi govorili o nestrpnosti.

Vprašanje: Ali ste pripravili kakršenkoli posvet z obema stranema, da bi umirili te reakcije? Ali ste v zadnjih dneh kaj govorili z glavnimi akterji?

Predsednik dr. Drnovšek: Govoril sem, v zadnjem času tudi večkrat. V pogovorih sem večkrat izrazil potrebo po tem, da pride do političnega dogovora, ki bi razrešil to situacijo. Stališča so se precej približala in v neki točki je izgledalo, da bi lahko prišli do dogovora. Njihova stališča so se zdaj ponovno odmaknila. Da bi prevzel posredovanje in vodil konkretne pogovore med njimi, bi najbrž preseglo pristojnosti moje funkcije. Predvsem bi se sam težko postavil v vlogo razsodnika. Ustava mi takšne vloge ne daje in je od mene ne veleva. Lahko povem svoje stališče, mnenje in v neformalnih komunikacijah z obema stranema pozivam k dogovoru. To sem tudi večkrat storil in povedal.

Vprašanje: V medijih je bilo izrečenih veliko kritik s strani koalicijske strani na delo predsednika DZ. Ste spremljali nočno sejo in kako ocenjujete delo Boruta Pahorja?

Predsednik dr. Drnovšek: Cele seje nisem spremljal, priznam. Predsedniku državnega zbora bi se vsekakor postavil v bran na točki, ko je vztrajal, da državni zbor sprejme odločbo o referendumu. Mislim, da je ravnal pravilno in da se je potrebno držati pravil in zakonov. Četudi gre za nesmiseln referendum, na katerem se bo odločalo o zakonu, ki je praktično že iz veljave. O tem bi se bilo potrebno dogovoriti na pravilen in zakonit način.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani