arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na sejemski prireditvi 'Narava in zdravje' (Ljubljana, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Govor predsednika republike dr. Janeza Drnovška ob obisku na Vrhovnem sodišču RS

Ljubljana, 03/07/2003  |  govor


(neavtoriziran zapis):


Lepo pozdravljam vse vrhovne sodnice in sodnike in se zahvaljujem za prijazno vabilo za obisk vaše institucije.

Gre za moj prvi zunanji obisk ene od treh vej oblasti. Strinjam se, da je potrebno dati ustrezen poudarek sodstvu, veji oblasti, ki jo predstavljate. V vseh letih, pravzaprav od osamosvojitve naprej, skupno delujemo pri izgradnji naše države na različnih področjih. Tudi sam sem bil, kot veste, deset let na čelu izvršilne oblasti, soočen z vami kot predstavniki oziroma izvrševalci neodvisne sodne oblasti. Vendar se velikokrat naše poti ali pa akcije in interakcije prepletajo, vsi živimo v isti državi, ustvarjamo nek skupen sistem, skupno življenje in delovanje v tej državi. Zame je bilo sodstvo vedno zelo pomembno. Zelo pomembna je resnično samostojna veja oblasti, zato v vseh letih, tudi ko sem bil predsednik vlade, nikdar nismo postavljali pod vprašanj neodvisnost sodstva in pomembnost sodstva kot takšnega. Seveda tako gledam na to tudi kot predsednik republike. Ljudje morajo verjeti v državo, v njene institucije. Včasih se zdi, da je zaupanje v sodstvo morda še pomembnejše, kot kakšno drugo zaupanje, navsezadnje lahko ima vsako srečevanje ljudi s sodstvom tudi usodne posledice za posameznika, za državljana, in vsi moramo imeti nek splošen občutek, da živimo v sorazmerno pravični državi, da smo vzpostavili institucije, ki skrbijo za korektne odnose, za red v državi in da je vzpostavljena neka temeljna pravičnost v naših odnosih in tudi v delovanju institucij, ki smo jih navsezadnje postavili sami sebi. To seveda ni enostavno za nikogar, ni enostavno za vlado, ni enostavno za predsednika države, ni enostavno za sodnike, zlasti v časih, kjer smo soočeni z zelo kritično presojo javnosti, predvsem medijev. Velikokrat se nam zdi, da celo preveč kritično, ali pa včasih neuravnoteženo in v takšnih pogojih je težko vzdrževati tudi kredibilnost svojega delovanja, svojih institucij, četudi si zato prizadevamo po najboljših močeh. Vendar moramo to vzeti v zakup in to nas kljub vsemu ne sme zmesti pri tem, da ne bi naprej dosledno delali, delali tisto, za kar mislimo, da je pravilno, pravično in korektno.

Dobro se zavedam, da ti pojmi tudi niso absolutni in je pravičnost lahko tudi relativna. Tudi v pravnem sistemu, pravosodnem sistemu, v sodstvu prihaja v različnih obdobjih človeške zgodovine in razvoja držav, do različnih pogledov, rešitev ali odnosa do posameznih vprašanj. V začetku slovenske države, zdaj že pred dvanajstimi leti, smo morali začeti z marsičem na novo. Že prej smo imeli institucije, tudi sodstvo, vendar sta se spremenila politični, gospodarski sistem, spremenila se je praktično večina zakonodaje v sorazmerno kratkem obdobju. Za nas je bilo to zelo intenzivno in težko delo, tudi v izvršilni veji, kot tudi v zakonodajni veji oblasti. Velikokrat smo imeli tudi nekoliko slab občutek, češ, tako veliko zakonov sprejemamo v tako kratkem obdobju, seveda jih je nemogoče dodelati v vseh niansah in biti povsod prepričan, da so dosežene rešitve najboljše. Sledilo je prilagajanje Evropski uniji in ponovno spreminjanje zakonodaje, uvajanje evropske zakonodaje,.. Ves čas poteka izjemno velika aktivnost, ki praktično pomeni to, da se zakoni kar naprej spreminjajo. Seveda to otežkoča delo tudi sodstvu. Prvič zaradi velike količine sprememb, drugič tudi zaradi tega, ker rešitve niso vedno optimalne. In razumljivo je, da se izkušnje nabirajo tudi skozi čas in da skušamo povsod rešitve tudi popravljati, izpiliti, najti neke uravnotežene rešitve. Ta proces se bo nadaljeval tudi s predvidenim članstvom v Evropski uniji in Nato. Zlasti Evropska unija zelo močno vpliva na celotno našo zakonodajo. Članstvo v Nato ne vpliva tako neposredno na našo zakonodajo, vendar kljub vsemu vpliva kot nek okvir, v katerega vstopamo in v katerem se pravzaprav gibljejo tudi naše vrednostne sodbe in navsezadnje tudi celoten pravni sistem, ki ga vzpostavljamo in vzdržujemo, odnos do pravne države, človekovih pravic,... Vse to je pravzaprav močno zasidrano v osnovnih idejah in ciljih Evropske unije in kot tudi zveze Nato. Tako smo mislili od začetka izgradnje naše države naprej in skušali smo v tej smeri ves čas delovati.

Sodstvo je v zadnje času večkrat na preizkušnjah, lahko bi rekel na javnih preizkušnjah; v posameznih primerih se v javnosti postavlja veliko vprašanj, predvsem v primerih, ki so zelo razvpiti, zlasti, če ne pride do rezultata, do nekega konkretnega sodnega rezultata. Sodstvo mora delovati v okviru zakonodaje, sistema, mora se držati procedur in karkoli drugega bi bilo povsem nesprejemljivo v sistemu pravne države, ki ga imamo. Res je, da se ob tem moramo vsi skupaj velikokrat vprašati, ali je potrebno popraviti delovanje celotne zakonodaje, celotnega pravosodnega sistema? Očitno je potrebno, saj ta proces že teče in na koncu bomo vseeno morali prepričati državljane, da vsi delujemo prav, da delujemo korektno in da lahko zaupajo v sodstvo in tudi druge institucije. Kot sam opazujem takšna dogajanja tudi v drugih državah, se mi zdi, da je včasih to kot nekakšno nihalo; kadar je sistem tako policijski, če tako rečem, je sodni sistem zelo naravnan na ščitenje človekovih pravic in ima zelo veliko varovalk, da ne bi prišlo do kršenja človekovih pravic v posameznih postopkih; potem bi rekel, da kadar pride do percepcije, da je tak sistem neučinkovit in da ne ustreza, oziroma da ne daje dovolj odgovora na različne negativne pojave v družbi, na razraščajoči kriminal in podobno, gre velikokrat potem nihalo v drugo smer. Zaradi pritiska javnega mnenja pride do zaostrene zakonodaje, strožjih predpisov, do drugačnega delovanja policije in tudi sodišč. Kot vidimo, se je v Združenih državah Amerike prej veliko govorilo o kriminalu. Potem, ko se je ponekod kriminal zaradi strožjih predpisov in drugačnega delovanja policije skoraj izkoreninil, je zdaj veliko več govora o policijskem nasilju, o tem, da so kazni prehude, da je treba ukiniti smrtno kazen in podobno. Skratka, javno mnenje se potem začne obračati v drugo smer in nihalo gre spet v drugo smer.

Očitno je, da je ves čas potrebno iskati neko uravnoteženo rešitev med učinkovitostjo in med varovanjem človekovih pravic, kjer pa seveda obstajajo neke omejitve, preko katerih demokratični sistem ne more iti na škodo človekovih pravic. Kljub vsemu je to stalen proces iskanja najboljših rešitev, in mislim, da se moramo tudi mi v tem procesu zavedati, da idealne situacije pravzaprav ni nikjer na svetu, v nobeni državi, da si povsod prizadevajo, da nihče ne more reči, da ima resnično idealne rešitve in da ni nobena stvar pod vprašajem. Prepričan sem, da bomo tudi mi, vsak na svojem področju, s potrpežljivim delom, kljub včasih hudim pritiskom ali kritikam s strani javnosti, le prišli do uravnoteženih rešitev, in da se bo postopno dvigovalo tudi zaupanje v vse naše institucije, tudi v sodstvo.

Gospod predsednik vrhovnega sodišča me je prosil, da spregovorim tudi nekaj besed o aktualni situaciji, zlasti o našem pričakovanem članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato. O vplivih na sodstvo sem nekaj besed že povedal. Evropska unija še naprej pričakuje zmanjševanje sodnih zaostankov. Vem, da ste do sedaj že vložili napore v to smer, da jih še naprej vlagate in da je tudi že nekaj rezultatov, nekaj dosežkov. Ta proces se bo nadaljeval in vsekakor upam in sem prepričan, da bo iz leta v leto rezultat boljši. Na drugih področjih, če govorim o aktualnem momentu naše odločitve o vstopu v ti dve instituciji, ima vsak od nas o tem svoje mnenje in se bo tudi vsak od nas opredeljeval na predvidenem referendumu. Moje mnenje od naše osamosvojitve naprej je, da Slovenija kot samostojna demokratična država ne bi mogla najti dovolj zanesljivih in varnih poti v prihodnost, če se ne bi vključila v razpoložljive institucije, v integracije, ki so blizu nas, torej v Evropsko unijo in zvezo Nato. Za Evropsko unijo je to prepričanje že precej splošno in prevladujoče, čeprav se zavedamo, da bodo tudi tam težave, da v Evropski uniji rešitve niso vedno enoznačne in vedno optimalne, ampak kljub vsemu mislimo, da so v celoti gledano boljše in da je to boljša pot, kot če bi bili sami. Je pa seveda več vprašanj s članstvom v zvezi Nato, zlasti v tem trenutku, ko vstopamo v zelo zapleteno situacijo, ko je cel svet v zelo resni krizi, in navsezadnje s tem tudi vse svetovne institucije. To je tudi povezano s pravnim sistemom, sistemom mednarodnih odnosov, ki ga je svet vzpostavil. V tem trenutku so na preizkušnji vse institucije; Varnostni svet, Združeni narodi, zveza Nato, pa tudi Evropska unija, kjer prihaja do resnih razlik med posameznimi članicami. V tem trenutku, ko Evropska unija že razmišlja (ob tem, ko je svojo dejansko in zelo pomembno odločitev za razširitev že sprejela, vsaj na nivoju vlad) o nadaljnji integraciji, vzpostavljanju novih, bolj trdnih ali učinkovitih institucij v Evropski uniji, prihaja do aktualne krize in velikih razlik med članicami v razmišljanju o možni vojni v Iraku. Postavlja se vprašanje, ali bosta mednarodni sistem in pravni red vzdržala ali ne. Ali bo prišlo do aktivnosti mimo tega sistema? Mi vsekakor upamo, da se bodo rešitve našle v okviru organizacije Združenih narodov, upamo, da tudi članice zveze Nato in članice Evropske unije ne bodo postavile pod vprašaj teh temeljnih institucij, na katerih temelji celoten današnji svetovni sistem, varnost, stabilnost in mir v svetu. Z razpadom, ali pa na nek način z blokiranjem teh institucij bi cel svet stopil resen korak nazaj. Te institucije so bile vzpostavljene predvsem po drugi svetovni vojni, na podlagi izkušenj druge svetovne vojne, ko se je pokazalo, da neodvisne nacionalne politike seveda nikakor ne garantirajo svetovnega miru in da je nujno potrebno sodelovanje, skupno delo predvsem tistih držav, ki podobno mislijo, da se ohrani mir, stabilnost v svetu. Resno upam in seveda tudi stališče Slovenije je, da je potrebno te institucije in takšen način sodelovanja ohraniti, in da je tudi evroatlantsko sodelovanje temelj neke stabilne situacije v svetu. Brez tega zavezništva bi bil svet veliko bolj nestabilen, veliko bolj nevaren. Menim, da bo Slovenija kot članica zveze Nato imela večji vpliv na dogajanje v svetu, večji vpliv tudi na svojo usodo, večji pomen in vpliv v regiji, kjer živimo in tudi večjo varnost v najožjem, torej v pravnem in vojaškem smislu, kot bi si jo sicer lahko kadarkoli sama zagotovila.

Še vedno živimo na robu zelo nestabilnega Balkana, Jugovzhodna Evropa se počasneje konsolidira, kot je pričakovala mednarodna skupnost, v nekaterih državah Jugovzhodne Evrope prihaja do zastojev v razvoju. Obstaja tudi mnenje, da se v nekaterih pravna država ne vzpostavlja dovolj hitro, da so se vzpostavili načini delovanja mimo pravne države, mnenje je, da je zelo veliko korupcije, organiziranega kriminala, da so politični dejavniki ali politiki velikokrat povezani s tem in da je celoten sistem delovanja institucij zelo zelo vprašljiv in da se zelo počasi spreminja v pozitivno smer, če sploh se. Vzporedno s tem se tudi gospodarska situacija zelo zelo počasi popravlja. Nezaposlenost je zelo velika in politiki začenjajo tudi ob tem razmišljati o iracionalnih vzrokih. Ti so običajno nacionalni, verski in tako naprej. Kadar se ne najdejo rešitve v okviru institucij države, demokratičnih institucij pravne države in ni normalnega gospodarskega razvoja, potem se vedno iščejo izhodi in izgovori drugje. Razvoj je počasen in po splošnem prepričanju bi brez prisotnosti zveze Nato zelo hitro lahko spet prišlo do nestabilnosti in do konfliktov, tudi do vojaških konfliktov. Zato pa je Slovenija zelo zainteresirana, da tudi s tega vidika delamo v okviru Evropske unije, v okviru zveze Nato in da z obema institucijama skušamo čimbolj vplivati na stabilnost in na normalen razvoj v Jugovzhodni Evropi, pomagati tem državam z našimi izkušnjami in jih skušati usmerjati in tudi peljati po tej poti, po kateri gremo mi. Percepcija seveda je, da v prihodnosti tudi države Jugovzhodne Evrope, nekdanje Jugoslavije, sledijo Sloveniji v evroatlantske institucije ter da se vzpostavi nek dokaj trden sistem, ki bo navsezadnje zagotavljal tudi bolj varno življenje. Gospod predsednik, upam da nisem bil predolg.
Hvala za pozornost.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani