arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Predsednik dr. Janez Drnovšek je v starodavnem mestu Tiwanaku prisostvoval inavguraciji novega Bolivijskega predsednika Eva Moralesa Aime (Tiwanaku, bolivija, 21.01.2006
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Novinarska konferenca predsednika republike na temo dejavnosti za reševanje situacije v Darfurju

Ljubljana, 01/27/2006  |  izjava


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes imel novinarsko konferenco, na kateri je govoril o poteku dejavnosti za reševanje situacije v Darfurju in predstavil pobudo za gibanje za pravičnost in razvoj.


Klikni za povečavodr. Janez Drnovšek: Lepo vas pozdravljam. Želel bi vas obvestiti, kako potekajo naša prizadevanja za reševanje situacije v Darfurju. Vesel sem, da se kažejo prvi rezultati naših aktivnosti. Kot veste, smo jih usmerili na tri glavna področja. Prvič, kako pomagati ljudem v Darfurju, kako jim zagotoviti potrebno humanitarno pomoč za preživetje. Drugič, kako jim zagotoviti varnost, kako ustaviti napade različnih oboroženih skupin na nedolžno civilno prebivalstvo, in tretjič, kako zagotoviti politično rešitev vprašanja Darfurja, kako priti do sporazuma med uporniki v Darfurju in sudansko vlado. Namreč ta konflikt med njimi je pravzaprav tisti temeljni vzrok, ni stabilnosti, nevarnosti za, tako za prebivalce, kot tudi za humanitarne delavce.

Kar se tiče humanitarne pomoči, naši humanitarni delavci in humanitarne organizacije skupaj z nami intenzivno delajo in te dni začnejo teči akcije tudi v slovenski javnosti, zato da se pozove ljudi k pomoči. Mislim, da je vzdušje zelo pozitivno in da so naše različne humanitarne organizacije, ki so sicer samostojne, uspele vzpostaviti zelo dobro medsebojno sodelovanje. To so Rdeči križ, Karitas, Unicef, Ustanova Skupaj. Javljajo pa se številni posamezniki, ki mi pišejo vsak dan, ki želijo pomagati, ki sprašujejo, kako bi se lahko vključili.

Klikni za povečavoDrugo, kar se tiče varnosti v Darfurju, v Organizaciji Združenih narodov in tudi v stikih z drugimi politiki sem opravil vrsto razgovorov, dal vrsto predlogov, kako povečati, kako zagotoviti varnost. Zdaj se kaže pripravljenost na to, da Varnostni svet Organizacije Združenih narodov sprejme odločitev, da se misija Afriške unije, ki je zdaj v Darfurju preoblikuje v misijo Organizacije Združenih narodov. Da se misija Afriške unije okrepi z dodatnimi silami in da bi na ta način zagotovili bolj učinkovito varovanje civilnih civilistov in humanitarnih delavcev. Vendar bo ta proces vzel nekaj časa. Običajno traja kar devet do dvanajst mesecev od odločitve Varnostnega sveta do uresničitve tega na terenu. To je pa zelo dolga doba za situacijo v Darfurju, predolga. Ker so razmere iz dneva v dan slabše in iz dneva v dan prihaja tudi do novih konfliktov, do novih poslabšanj.

Zato sem včeraj poslal še nekaj dodatnih predlogov. In sicer libijskemu predsedniku Gadafhiju, ki je pred kratkim izrazil pripravljenost, da Libija pošlje tri tisoč vojakov na mejo med Čadom in Darfurjem, torej na sudanski strani, tam, kjer je največ konfliktov, kjer uporniki in oborožene skupine prehajajo preko meje in napadajo enkrat vasi na čadski strani, drugič pa v Darfurju, ga pozval in ga opogumil s tem svojim pismom, da to namero uresniči in da na ta način Libija, ki ima dobre odnose z obema stranema, tako z uporniki v Darfurju kot tudi z vlado v Sudanu, odigra neko konstruktivno vlogo.

Pozval sem tudi francoskega predsednika Chiraca, da Francija okrepi svojo prisotnost v Čadu, tam ima Francija že zdaj vojaško bazo, in da zagotovi varovanje meje skupaj s čadskimi oblastmi na čadski strani. Ti dve intervenciji bi lahko bili hitri, hitrejši, veliko hitrejši od običajne poti za vzpostavljanje mirovnih operacij Združenih narodov in lahko bi se vključili že v okvir sedanjih formalnih resolucij in odločitev. Libijske sile bi lahko predstavljale povečanje vojaškega kontingenta Afriške unije, ki že ima mandat za delovanje v Darfurju, medtem ko bi francoska intervencija na čadski strani lahko bila umeščena v okvir sodelovanja sil NATO, ki zdaj že predvsem logistično-transportno podpirajo sile Afriške unije.

Z obema pobudama sem seznanil tudi sudanskega in čadskega predsednika in ju pozval, da to sprejmeta, da to podpreta in zagotovita, da bi se lahko to uresničilo in seveda sem o tem obvestil tudi generalnega sekretarja Združenih narodov gospoda Kofija Annana in mu predlagal, da tudi on podpre takšne rešitve, ki bi bile v tem trenutku verjetno najhitrejše in najbolj učinkovite.

Sicer pa se začenja mednarodna skupnost pozitivno odzivati na moje pobude. Pozitivno se je odzval generalni sekretar OZN Kofi Annan že takrat, ko sva se srečala in potem v naslednjih dneh, ko stopnjuje svoje iniciative in svoje pobude v tej smeri, da bi se Varnostni svet, Združeni narodi bolj aktivno vključili v reševanje problematike. Pozitivno so se odzvale ZDA z uradnim stališčem svojega zunanjega ministrstva, kjer so podprle mojo pobudo. Pozitivno se je odzval kitajski predsednik na moj predlog, da se Kitajska bolj aktivno vključi v reševanje situacije v Darfurju in tudi že poslal svojega odposlanca v Sudan. Pozitivno se je odzvala Evropska unija, kar mi je v posebnem pismu potrdil visoki predstavnik Javier Solana in dejansko sprejel pobudo, ki sem jo dal v svojih iniciativah, da bi prišlo čimprej do mirovne konference, na kateri bi sodelovala OZN, Afriška unija, Evropska unija in verjetno tudi NATO.

Ob tem tudi sam še naprej iščem rešitve tudi za tretji sklop vprašanj, torej tudi za mirovno rešitev, za politično rešitev v Darfurju. Kako najti dogovor, sporazum med sudansko vlado in med uporniki v Darfurju. Do upora je prišlo pred tremi leti zato, ker tam ni nikakršne avtonomije, nikakršne razdelitve oblasti na lokalnem prebivalstvu, ampak je vse zelo centralizirano v Sudanu, o vsem odloča vlada v Bagdadu. Tudi o razdelitvi resursov in to v škodo tistih bolj oddaljenih predelov, kot je v tem primeru Darfur. In potem, ko je prišlo do sporazuma med severom in jugom Sudana, tudi do delitve oblasti in dogovora o delitvi resursov, dohodkov iz naravnih bogastev Sudana med severom in jugom, je Darfur ostal praznih rok v tem, ne sodeluje v tem dogovoru, niti politično, niti gospodarsko in glavni cilj upornikov je, da zagotovi tudi Darfurju enakopraven položaj v Sudanu, torej tudi politično besedo in pa sodelovanje pri razdelitvi nadnacionalnih bogastev, dohodkov.

V ta namen sem v stiku z več mednarodnimi eksperti, ki se ukvarjajo s tovrstnimi razmišljanji, recimo z "International crisis group" in še z nekaterimi drugimi, tudi s posameznimi državami, njihovimi strokovnjaki, ki jih imajo, in bom naslednji teden v četrtek organiziral posvet, ker bomo nekaj teh ljudi povabili in skušali najti oziroma razpravljali o politični rešitvi. V Darfur potuje tudi Tomo Križnar kot moj odposlanec, če temu tako rečem, ki bo na terenu poskušal dobiti še dodatne vtise o situaciji, informacije in tudi predloge, ker bo poskušal vzpostaviti stik z uporniškimi skupinami, v mojem imenu in tudi videti njihov odziv in njihove možne rešitve poti iz te situacije. Na podlagi tega in po posvetu z različnimi skupinami, tudi darfurskih intelektualcev v tujini bi potem skušali pripraviti nek predlog, ki bi ga posredovali sudanski vladi in skušali že pred mojim obiskom ali pa ob njem videti, kaj se da storiti za politično rešitev tega vprašanja ali pa vsaj pomagati mednarodni skupnosti, ki je začela končno delovati, da pride potem lažje do neke rešitve na morebitni mirovni konferenci v Darfurju.

To je zdaj okvir, tukaj smo in nadaljevali bomo v tej smeri z upanjem, da nam bo le uspelo premakniti vse te mehanizme, vse te institucije, ki imajo kapacitete, vendar velikokrat delujejo prepočasi, preveč rigidno. In čas teče, ljudje umirajo, številni birokrati v mednarodnih institucijah pa udobno naprej živijo, čeprav imajo odgovornost in sredstva za to, da bi reševali takšne probleme. Zelo sem vesel, da se odzivajo Slovenke in Slovenci, da dobivam vsak dan vedno več pisem podpore, pozitivnih pisem ljudi, ki želijo sodelovati, ljudi, ki so bili že, tako kot sami pišejo, že kar malo razočarani, pasivni, odtujeni od politike, ki so izgubili upanje, da se da sploh kaj spreminjati na svetu. Vedno več ljudi se torej oglaša, daje ali moralno podporo ali pa želi sodelovati v teh aktivnostih, ali Darfurju ali tudi sicer v vseh aktivnostih, ki jih vodim v zadnjem času. To je zelo pozitivno. Kaže na to, da se zavest Slovenk in Slovencev dviguje, da je vedno več ozaveščanja in zavedanja tega, da nismo sami na svetu, da s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo tudi sami sebi. Navsezadnje lahko postanemo zaradi tega sami boljši ljudje in na koncu imamo od tega lahko sami največjo korist.

Med drugim so se mi javili tudi gospodje, ki so danes z mano, patri različnih verskih skupnosti z zelo prijaznim pismom, v katerem so mi napisali, da podpirajo moje aktivnosti, da molijo zame in za to, da bi te aktivnosti uspele. Danes sem jih povabil na pogovor ravno pred našo tiskovno konferenco in medtem ko smo se pogovarjali, se mi je zazdelo, da bi bilo morda dobro, da njihovo sporočilo slišite tudi vi, tudi javnost in da tudi oni prispevajo svoj glas za razreševanje teh problemov, velikih ciljev, ki smo se jih lotili in bi jih tudi prosil, da se sedaj vključijo in da morda vsak pove nekaj stavkov, tudi da poveste, kdo ste in kaj ste in potem morda kratko sporočilo.

Hvala vsem pastorjem za podporo in seveda tudi vsem drugim državljankam in državljanom, ki se oglašajo s podobnimi sporočili vsak dan. Razmišljal sem, kako bi pravzaprav lahko čim bolje usmerili ta potencial, te dobre želje in pa tudi predloge, da želijo pomagati, se tudi vključiti v vse te aktivnosti in prišel sem do ideje da bom skušal vse ljudi, ki želijo sodelovati pri takšnih načrtih, torej pri vseh teh mojih prizadevanjih, povezati na nek neformalen način v neko povezavo, v neko zvezo, v neko gibanje, ki bi mu rekel kar gibanje za pravičnost in razvoj. Ta povezava bo zelo odprta in fleksibilna in v to gibanje bi lahko vstopil vsak, ki je pozitivno misleč, ki želi pomagati pri razreševanju problemov doma ali v svetu, torej civilna družba. Vsi tisti, ki morda mislijo, da skozi obstoječe institucije ne morejo kaj veliko storiti, pa bi lahko tukaj dobili možnost, da lahko direktno sodelujejo s svojimi iniciativami, predlogi, razmišljanji. Vzpostavil bom posebno spletno stran tega gibanja, kamor bo lahko vsak posredoval svoja razmišljanja, svoje predloge in ker bodo potem tudi vsi drugi lahko videli predloge in jih potem morda dograjevali, še potem dopolnjevali s svojimi, da bi potem na koncu prišlo do neke sinergije do čim večjega učinka, navsezadnje tudi do povezave med ljudmi, ki podobno mislijo, ki želijo nekaj storiti in ki bi na ta način dobili možnost, da začnejo stvari spreminjati v naši državi in v svetu, torej gibanje za pravičnost in razvoj.

Hvala lepa, s tem smo končali malo daljši uvod. Seveda imate še možnosti za vprašanja.


Vprašanje: Gospod predsednik, ali bi bilo to gibanje izključno slovensko?

Dr. Drnovšek: Gibanje bo tudi odprto za druge države. V njem bodo lahko sodelovali tudi ljudje iz drugih držav iz sveta, vsi tisti, ki želijo torej spreminjati svet na boljše, če temu tako rečemo.
  • Vprašanje: Menda je bilo v igri celo razmišljanje o ustanovitvi stranke. Ali to drži oziroma ali je možnost, da bi to gibanje mogoče preraslo in na ta način formalno urejalo stvari v Sloveniji.
Dr. Drnovšek: Gibanje bo gibanje. Torej gibanje civilne družbe. Vanj se lahko vključijo tudi poslanci, torej skupine poslancev, če se bodo identificirali s temi cilji in če bodo pripravljeni delovati v tej smeri. Potem bodo lahko sodelovali pri tem z mano in s civilnim gibanjem z vsemi drugimi in potem seveda tudi lažje preko institucij uresničevali nekatere takšne cilje. Torej tudi poslanci oz. poslanske skupine se lahko vključijo in seveda s tem je tudi možen bolj direkten vpliv na politična dogajanja.
  • Vprašanje: Verjetno ne želite enačiti tega svojega gibanja s Forumom 21 ali z Zborom za republiko, ki se podobno deklarirata kot civilna družba. Torej, kako bi opisali to, kar vi pripravljate, kako bi opisali razliko z tema dvema tako imenovanima civilno družbenima združenjema?
Dr. Drnovšek: Tega vprašanja se pa res ne izogibam. Sploh mi ni to padlo še v glavo, da bi tukaj lahko bila kakšna primerjava ali pa, da bi se je jaz bal. Najbrž boste to tudi sami videli oziroma to vidijo vsi ljudje, ki mi pišejo in ki se javljajo in sem pravzaprav iz njihovih pobud prišel na to misel in na to idejo. Seveda je dobrodošel vsak drug forum, vsaka institucija, ki želi kaj storiti, ampak kot vidite, smo se resno lotili nekaterih vprašanj in ljudje so dobili občutek, da gre zares. Torej, da to ni nekaj, kar je samo sebi namen, da to ni nekaj, kar ima morda neke politične cilje, ampak da gre zares za odkrito, pošteno, iskreno prizadevanje za to, da se rešijo problemi človeštva tam, kjer obstajajo in da se stori nekaj pozitivnega. To mislim, da je tisto osnovno vodilo, vzgib in sem tudi prepričan, da se bo najbrž kar veliko ljudi vključilo v to.
  • Vprašanje: Ali ste se o tem že pogovarjali s kakšnim vodilnim politikom, kakšen je bil odziv, če ste se oziroma kaj o tem menijo? Ali ste se posvetovali s kakšnim bivšim sodelavcem v stranki in kakšne so ti njihovi nasveti?
Dr. Drnovšek: Kaj menijo drugi, boste morali vprašati njih. Ta ideja je moja. Dobil sem jo na ta način, kot sem povedal. Morda sem nekaterim posameznikom v zadnjih dneh omenil, da pripravljam nekaj takšnega, ampak odločitev sem sprejel sam in izhaja iz celotne aktivnosti, iz celotnega pristopa, ki se je izoblikoval v zadnjem času.
  • Vprašanje: S kakšnimi vtisi ste se vrnili iz Kosova?
Dr. Drnovšek: Smrt predsednika Rugove je seveda močno zaznamovala življenje na Kosovu in pa tudi celotni politični okvir razreševanja kosovskega problema, tudi pogajanj o političnem statusu Kosova. Ključno v tem trenutku je, da bi se znali kosovski voditelji poenotiti, hitro dogovoriti o novem predsedniku in o novem vodji pogajalske skupine za pogajanje o statusu Kosova. Daljši boj ali bolj hud boj, če rečem tako, za oblast med različnimi skupinami ali posamezniki bi zelo škodil kosovski stvari. Zato sem nekaterim kosovskim politikom, ki sem jih ob tem lahko srečal, prenesel svojo oceno - pa ne samo njim, tudi recimo Javierju Solani, Martiju Ahtisariju - da je nujno, da se čim prej dogovorijo o novem predsedniku in o novem vodji pogajalske skupine. Do zdaj je predsednik Rugova združeval ob funkciji v isti osebi. Povedal sem jim mnenje, da je bolje, da se to loči, da ni dobro, da je predsednik hkrati tudi vodja pogajalske ekipe. Da mora imeti predsednik od neposrednih pogajanj neko distanco in da lahko iz tiste distance potem tudi oceni situacijo in da je veliko bolje, da pogajanja vodi nekdo drug. To sem jim sugeriral in upam, da bodo to sprejeli, da se zavedajo, da morajo to storiti hitro in preprečiti neko nestabilnost, ki bi lahko izhajala iz te situacije. Kadar umre nek splošno priznan, sprejet politični vodja, potem včasih pride do vakuuma, pride do neke nestabilnosti, do borbe različnih frakcij ljudi za to, kdo bo zapolnil prazno mesto. In tega si Kosovo v tem za njih odločilnem zgodovinskem prelomu ne sme privoščiti. Jaz upam in mislim, prepričan sem, da bodo takšno opozorilo upoštevali in našli izhod iz situacije.
  • Vprašanje: Podobna situacija, ki nastaja sedaj na Kosovem, je recimo že na Bližnjem vzhodu na palestinskih območjih. Kako ocenjujete recimo včerajšnjo zmago Hamasa?
Dr. Drnovšek: Nekateri politiki, tudi tisti, ki sem jih srečal včeraj na Kosovu, so bili ob tem kar malo šokirani in zaskrbljeni, češ, kaj to pomeni. Vendar volitve so volitve. Vsi, ki zagovarjajo demokracijo in jo uvajajo, seveda se morajo sprijazniti s tem, da potem volitve pomenijo lahko izbor vseh opcij političnih, ki so pač takrat v tisti državi in ne samo tiste, ki je njim ljubša. Ker če bi želeli imeti tisto opcijo na oblasti, ki je njim ljuba, potem ne rabijo volitev, potem ne rabijo demokracije, potem je najboljše, da se to naredi brez demokracije. Seveda vsi govorijo o demokraciji in je treba sprejeti njene posledice. V tem primeru mislim, da je treba najti skupen jezik s Hamasom. Včasih, ne samo včasih, kar pogosto se lahko zgodi, da tiste skupine, ki veljajo za bolj skrajne, da potem, ko dobijo oblast, imajo lahko večjo možnost, več manevrskega prostora, da sklenejo nek političen kompromis. Ker so pravzaprav oni tisti, ki so bolj skrajni in njim se ni treba bati tistih drugih, ki so za njimi, ki bi potem to napadli. Skratka, če oni sprejmejo politični kompromis, bo lahko uresničen. Jaz v tem ne vidim nekega problema, kot ga zdaj vidi večina mednarodne politike, ampak vidim v tem tudi možnost za rešitev. In na to situacijo bi bilo treba gledati na tak način. Tukaj se je zelo prepričljivo pokazal Hamas kot predstavnik palestinskega ljudstva in zdaj je treba z njim najti kompromis, politično rešitev za to situacijo, ki res že predolgo destabilizira to območje in ne samo to, tudi širše območje.
  • Vprašanje: Še eno vprašanje bi imela glede Darfurja. Mogoče vidite zdaj odločitev Afriške unije, da Sudanu ne podeli mandata predsedujoče države uniji in to odloži do leta 2007 kot odločnost Afrike, afriških držav, da končno opravi z genocidi in s takšnimi početji, kot se dogajajo v Sudanu oziroma v Darfurju?
Dr. Drnovšek: Na to situacij gledam iz dveh vidikov. Eden je takšen, kot pravite vi. Veliko je bilo opozoril in nasprotovanj temu že vnaprej s strani predvsem afriških držav, torej nearabskih držav Afrike, da bi sudanski predsednik prevzel predsedovanje Afriški uniji, zlasti ker je stranka v sporu, če lahko rečemo o Darfurju in je težko hkrati stranka v sporu in potem tudi mediator, posrednik za rešitev tega vprašanja. Po eni strani je to rezultat tega pritiska. Po drugi strani pa je treba priznati, da je sudanski predsednik sam odstopil od te kandidature, ker so bile ocene, da je kljub tem nasprotovanjem lahko v veljavi, da lahko prevzame funkcijo vodenja Afriške unije, ampak je sam ocenil, da je bolje, da od tega odstopi in da kandidira potem leta 2007 za predsedovanje uniji. V tem vidim nek pozitiven premik, torej če je zmožen takšnega razmišljanja in v tem vidim tudi priložnost za rešitev krize v Darfurju. Namreč s tem si je tudi sudanski predsednik odprl prostor, da, če nadaljuje z razmišljanjem v tej smeri in če bolj aktivno in konstruktivno poseže v to situacijo v Darfurju, je lahko tudi sokreator pozitivne rešitve za Darfur kar bi njemu osebno vrnilo mednarodno kredibilnost, pa tudi kredibilnost doma v Sudanu in mu s tem tudi omogočilo da leta 2007 z neke druge pozicije res tudi kandidira za predsednika Afriške unija. Torej tudi to je zdaj nek odprt prostor in tudi sam pošiljam sporočilo predsedniku Sudana, da se aktivno vključi v reševanje darfurskega problema, da ne nagaja mednarodnim institucijam, ki želijo pomagati, tako kot se je velikokrat do zdaj zgodilo. Da se zvišuje sedaj, k čemer tudi mi nekaj prispevamo, mednarodni pritisk in pa pripravljenost, da se stori nekaj odločnega in če ne bo sedaj reagiral pozitivno, se mu utegne zgoditi tako, kot se je zgodilo Miloševiću. Miloševiću, ki je sicer bil pozitiven dejavnik v Daytonu pri sporazumu za Bosno in Hercegovino. Tako kot je bil sudanski predsednik lansko leto pozitiven pri dogovoru sever jug Sudana, ki je končal dolgoletno državljansko vojno, vendar tako kot Milošević ni zmogel še tega koraka za Kosovo in je potem mednarodna skupnost intervenirala tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji, torej tudi vojaško. Tako bi se to lahko zgodilo sudanskemu predsednika, če se sedaj ne bo tvorno vključil v rešitev za Darfur. Sedaj ima še priložnost, mednarodni pritisk se bo zviševal in zdaj je priložnost, da on sklene sporazum z uporniki, najde politično rešitev, sodeluje z mednarodno skupnostjo pri tem, da se zagotovi varnost v Darfurju. To je moje sporočilo, ki mu ga sedaj pošiljam. Sicer se mu utegne zgoditi, tako kot se je zgodilo Miloševiću.
  • Vprašanje: Bo to vaše novo gibanje reševalo, skušalo reševati tudi kakšne probleme znotraj Slovenije, ki zdaj veljajo za notranje politične probleme, na primer izbrisani in podobno?
    Če boste recimo, kako komentirate ali če boste posegali v kakšne dogodke, kot je recimo Vzajemna, ali se boste do tega opredeljevali ali …
Dr. Drnovšek: Ime gibanja, kot sem rekel, bo Gibanje za pravičnost in razvoj in to ime že zajema glavno vsebino. Tam, kjer je treba vzpostaviti neke bolj pravične rešitve, tam, kjer je možno zagotoviti nek trajnostni razvoj države, sveta, tam naj bi se vključevali s svojimi aktivnostmi, svojimi predlogi. Ne gre za klasična politična prerivanja med strankami, med politiki, sploh ne za to, kdo bo koga, kdo se bo izkazal v javnosti za to politično boljši ali slabši in tako naprej. Skratka ravno stran od tega. Tisti, ki želijo sodelovati, če tako rečem na nesebičnih osnovah ne zato, da si bodo zagotavljali neko politično kariero ali karkoli, ampak želijo spreminjati svet na bolje v državi in drugje. Tisti bi se vključili. In delovali bi na tiste načine, ki bodo možni, ali z javnim pritiskom ali s konkretnimi predlogi, ki bi prepričali tudi uradne institucije in na tisto, kar bo v dani situaciji primerno in potrebno.
  • Vprašanje: Je mogoče to tudi odgovor na krizo na levici oz. krizo opozicije?
Dr. Drnovšek: To je odgovor na vprašanja, ki so povsod v Sloveniji in v svetu. Skratka tam, kjer je potrebno reševati neka vprašanja. In kriza posameznega politika ali posamezne skupine politikov pravzaprav ni tisto, kar bi zanimalo širšo javnost in v kar bi ljudje usmerjali svoja prizadevanja. To bodo morali že sami poskrbeti. Imajo pa priložnost, da se vključijo v takšne pozitivne aktivnosti, v pozitivna gibanja, če so pripravljeni delovati v tej smeri. Nikakor pa ne, da bi se ukvarjali kakorkoli z vprašanji ali statusa ali prestiža ali kogarkoli, kakršnegakoli politika.
  • Vprašanje:Ali bo tole gibanje imelo tudi svoje članstvo, se bo dalo formalno včlaniti in ali bo možna aktivnost samo preko spletne strani ali se boste dobivali, ne vem okrogle mize, zbori?
Dr. Drnovšek: Da, spletna stran bo vzpostavljena tako, da se bodo ljudje prijavili kot da so po članstvu gibanja in bodo potem kot takšni dajali svoje predloge, iniciative na spletno stran. Drugi se bodo lahko na to seveda tudi odzvali in dajali svoja mnenja, predloge. Po potrebi oziroma kot recimo danes, ko se odzovem. Pred tem sem bil na obisku na osnovni šoli na Igu, kjer so se učenci odzvali in se začeli razpravljati o teh vprašanjih. Ko so me povabili, sem prišel tja in se z njimi pogovarjal o Darfuru. Na tak način se bom odzival tudi naprej, Večkrat jih bom povabil skupaj, da bomo za neko vprašanje skupaj skušali najti rešitev, tiste ki pri tem lahko pomagajo. V nadaljevanju pa bomo videli kakšne načine, kakšne oblike bi bile potrebne ali bi bile možne.
  • Vprašanje: Gospod predsednik ima morda to gibanje že zdaj kakšen seznam članov recimo poleg vas če lahko morda poveste, ali je kdo iz politike predvsem ali recimo iz gospodarstva že izrazil interes, da pristopi. In morda še to, kaj je trenutno recimo vprašanje v Sloveniji, ki bi se vam ga na primer v okviru tega gibanja zdelo vredno odpreti ali načeti, recimo izbrisani morda kaj drugega?
Dr. Drnovšek: Nihče še ni bil povabljen v to gibanje. Zdajle ga javno pravzaprav izpostavljam, najavljam, odpiram in verjetno bomo v naslednjih dneh, morda v kakšnem tednu vzpostavili spletno stran. Torej, to bo potem stvar njihove odločitve. Jaz nikogar nisem posebej vabil oziroma vsak ima možnost, da se vključi, vsak, moram popraviti, vsak, ki se s temi cilji strinja in ki pozitivno misli. Vprašanje izbrisanih se mora reševati v okviru političnih institucij, ker vemo, da je za to potrebna odločitev parlamenta. Zato sem tudi kot predsednik države pozval parlamentarne stranke, da se konstruktivno odzovejo na predlog vlade, da ga vnaprej ne diskvalificirajo kot nesprejemljivega, ampak da se usedejo skupaj in vidijo, kako se ga da izboljšati, popraviti. Torej jaz bom svoje aktivnosti kot predsednik države tam, kjer je potrebno, naprej izvajal. Ta civilna družba, to gibanje, ki se bo recimo bolj vključevalo v takšne zadeve, kot je sedaj Darfur, lahko pa tudi v Sloveniji tam, kjer vidimo, da gre morda za nek konflikt interesov, recimo za kakšno okoljsko vprašanje, kjer zaradi interesov kapitala profita morda uničujejo naše okolje, ki bi ga pravzaprav morali varovati zase in za naše potomce ali pa kaj podobnega. Ali pa če gre za krivične rešitve, nanje bodo lahko ljudje opozarjali v okviru tega gibanja. Potem bo odvisno od situacije, kako odreagirati, kako bom odreagiral kot predsednik države in pozval na primer vlado in kakšno drugo institucijo, da reši neko vprašanje ali pa bomo morda videli, ali je možna tudi kakšna druga oblika.
Hvala
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani