arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na  60. zasedanju Generalne skupščine OZN (New York, 15.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Slovenija bi v EU lahko igrala pomembno vlogo

Ljubljana, 03/19/2004  |  govor


Klikni za povečavoPredsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes na pete pogovore o prihodnosti Slovenije povabil osrednje nosilce državnih politik, strokovnjake, akademike in druge vabljene goste, ki so razmišljali o vlogi Slovenije v Evropski uniji in izmenjali poglede na prihodnji razvoj Evropske unije v luči sprejemanja evropske ustavne pogodbe in nove finančne perspektive do leta 2013. Vprašanja za razpravo in izzive, ki so pred nami, je predsednik dr. Drnovšek na kratko predstavil v uvodnem nagovoru. (nelektoriran zapis):


Spoštovane gospe in gospodje,
tema petega pogovora o prihodnosti Slovenije je zelo aktualna, saj se hitro bližamo 1. maju, dnevu našega vstopa v Evropsko unijo. Slovenski vstop v EU je zgodovinski dan, vendar glavnina naših misli ni usmerjena k praznovanju, ampak k dejanskemu življenju v tej evropski združbi. V priprave za članstvo in pogajanja za vstop v Evropsko unijo smo vložili veliko dela. Zdaj se nahajamo na točki, ko se uresničuje glavni cilj, ki smo mu sledili od samostojnosti dalje.

Klikni za povečavoV tem trenutku se že srečujemo s številnimi vprašanji, lahko rečem kar s problemi našega delovanja v razširjeni Evropi. Nikoli si nismo delali pretiranih iluzij o tem, da nas v Evropi čakata samo med in mleko. Zavedali smo se, da vsako skupno življenje prinaša veliko izzivov in vprašanj. Težko bi predpostavili, da bo naše skupno življenje v Evropi samo harmonična, idealna združba, v kateri ne bo nikoli prepirov in težav. Težave se kažejo že v tem trenutku in s 1. majem bomo neposredno začeli razreševati številna vprašanja, ki so pred Evropsko unijo. V zadnjem času se je precej zapletlo pri sprejemanju evropske ustave. Prišlo je do zaustavitve sprejemanja ustavne pogodbe, ki je bila pripravljena v veliki želji, da Evropa napravi velik korak naprej v svojem povezovanju. Razlike so odraz situacije, v kateri se evropska družba nahaja. Usklajevanje nacionalnih interesov bo vedno zelo zahtevno. Ob tem se pojavljajo tudi bolj črnogleda gledanja na to, ali bo Evropa zmogla premostiti razlike v pogledih, interesih, premostiti svoje nacionalne razlike v primerih, ko pride do blokad. Postavlja se vprašanje, ali bo nova razširjena Evropa z desetimi novimi člani zmožna učinkovitega delovanja. Zadeve se zapletajo že pri prvem koraku - pri sprejemanju ustave. Pred nami je novo veliko vprašanje, vprašanje finančne perspektive do leta 2013. Predvsem države neto plačnice želijo omejiti izdatke za evropski proračun na en odstotek družbenega proizvoda. V Evropski uniji bo deset novih članic in povsem očitno je, da se začenja zelo resna razprava o tem, koliko sredstev bo namenjenih za skupne evropske namene in kakšne so prioritete Evropske unije. Ta razprava nas bo spremljala v naslednjem obdobju in v njej bomo morali aktivno sodelovati.

Klikni za povečavoOb tem se glede sprejemanja odločitev postavljajo vprašanja alternativnih pristopov. Obstajajo stališča, da bo odločanje v družbi 25 ali 27 zelo težko, včasih neučinkovito. Pojavljajo se koncepti o Evropi dveh hitrosti, o direktoriju in podobno. Vse to so teme današnje razprave. S temi vprašanji se na različnih nivojih vsak po svoje srečujemo in prav je, da skupaj izmenjamo naše poglede in stališča. Zlasti glede vprašanja umestitve Slovenije v Evropski uniji. Na kakšen način bomo čim učinkoviteje ohranili svoje interese in na kakšen način čimbolj prispevali k skupni evropski viziji? Ali dovolj razmišljamo o vidiku našega članstva? Tukaj ne gre zgolj za vlogo slovenskega komisarja. Gre za številne druge kadrovske pozicije v Evropski uniji, za katere se nove in stare članice že močno borijo. Ob formalni strukturi in formalni zasedbi položajev v Evropski uniji je še odprto polje bolj neformalnega delovanja. Da bomo prisotni takrat, ko bo to potrebno in dosegli tisto, kar je največ možno.

Klikni za povečavoŠtevilna so mnenja o tem, da bi Slovenija v Evropski uniji lahko igrala kar pomembno vlogo. Državniki, politiki, s katerimi se srečujemo, so nekako prepričani, da bi Slovenija velikokrat lahko odigrala konstruktivno vlogo pri iskanju rešitev in kompromisov, kadar pride do blokad v Evropski uniji. Slovenija se je očitno že uveljavila kot sorazmerno konstruktivna, recimo temu razumna država in zato je tovrstnih pričakovanj sorazmerno veliko. To praktično pomeni, da bi lahko Slovenija imela večjo težo v Evropski uniji kot jo ima glede na število njenih prebivalcev ali višino družbenega produkta. Če se za takšno bolj aktivno vlogo odločimo, bi morali vzpostaviti potrebne strukture, načine koordiniranja, razmišljanja v smeri iskanja rešitev in povezovanja sorazmerno skromnih potencialov, ki jih glede na druge članice imamo. Da bi Evropski uniji ponudili presežek.

Klikni za povečavoPo uvodnem nagovoru predsednika Drnovška je pogled na institucionalna vprašanja EU predstavil minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, dr. Mojmir Mrak je predstavil situacijo in razmišljanje o finančni perspektivi EU do leta 2013, svoje videnje na delovanje znotraj EU pa je nato predstavil še minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani