arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na obisku v domu starejših občanov Maribor Tabor (10. januar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Sedmi pogovori o prihodnosti Slovenije na temo "Krepitev konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji"

Ljubljana, 05/25/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavo
ikona videoPosebna oddaja RTV SLO (25.05.2005 ob 23.10 uri - izbor: Rosvita Pesek) - (na strežniku RTV SLO)
ikona videoDel oddaje 24 ur (na strežniku POP TV)
ikona avdioStudio ob 17-ih - posebna oddaja Radia Slovenija A1 o pogovorih (na strežniku RTV SLO)

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na sedme Pogovore o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike povabil predstavnike državnih institucij, gospodarstva in akademske sfere, ki so danes govorili o krepitvi konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji. Nosilci uvodnih tez so bili direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šuštaršič, redni profesor na Ekonomski fakulteti dr. Aleš Vahčič, redni profesor na Ekonomski fakulteti dr. Marko Jaklič in predsednik Strateškega sveta Vlade RS za gospodarski razvoj dr. Mičo Mrkaić.

Predsednik dr. Drnovšek je zbrane uvodoma nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):

"Po premoru zaradi lanskoletnega predvolilnega časa in potem tudi povolilnega časa smo se odločili, da bi nadaljevali z našimi pogovori. Marsikdo je ocenjeval, da so bili koristni, da je bila koristna izmenjava mnenj o najpomembnejših vprašanjih slovenske države in njene prihodnosti, zato smo se odločili, da bi kot prvo temo nadaljevanja obravnavali strategijo razvoja Slovenije.

Klikni za povečavoTo strategijo pripravlja Vlada Republike Slovenije in smo vam jo posredovali kot enega izmed temeljnih dokumentov za današnjo razpravo. Vendar to ne bo formalna razprava samo o tem dokumentu, ampak vsebinska razprava o tem, kako si predstavljamo prihodnji razvoj Slovenije. Najbrž bomo zelo hitro spet našli konsenz o nekaterih vprašanjih; da mora Slovenija biti socialna država, da smo za uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, da želimo imeti čisto okolje, da želimo razvijati kulturo, ohranjati slovensko identiteto, da želimo biti čim bolj prisotni v Evropi in biti čim bolj konstruktiven član Evropske unije. Tisto, kar nam bo vse to omogočilo, pa je uspešen gospodarski razvoj. Zato pričakujem, da bo tudi današnja razprava v veliki meri usmerjena v to in tudi udeležence smo v precejšnji meri vabili glede na takšno predpostavko.

Klikni za povečavoOb tem bi spomnil, da smo že pred letom dni v tem prostoru na pogovoru o prihodnosti govorili o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Govorili smo tudi o tem, kako naj bi se Slovenija najbolje vključevala v Evropsko unijo in izkoristila možnosti, ki jih lahko Evropska unija ponudi za nadaljnji razvoj naše države. Takrat smo opozorili, da se je z vstopom v Evropsko unijo končalo neko obdobje nastajanja slovenske države, vzpostavljanja institucij, priprave in vključevanja v Evropsko unijo in vzporedno s tem izpeljava gospodarske tranzicije, utrjevanja političnih institucij. Z našim vstopom v polnopravno članstvo Evropske unije se je začelo neko novo obdobje, ko je slovenska država potrjena, trdno postavljena, ko je tudi jasen njen položaj v mednarodni skupnosti in ko smo rekli, da je treba začeti nekaj novega, dati nov zagon, predvsem gospodarstvu, dvigniti konkurenčnost gospodarstva. Tudi tisti, ki smo vodili tako imenovani gradualistični pristop, kot ga nekateri imenujejo, v prejšnjem obdobju, ki je po mnenju marsikoga dal dobre rezultate, po mnenju nekaterih morda ne optimalnih. Tisti, ki smo vodili ta gradualistični pristop k tranziciji slovenskega gospodarstva in izgradnji ekonomskih institucij celotnega sistema, menimo, da je sedaj treba narediti od tu naprej nekaj več, najbrž hitreje, da je treba nujno izboljšati podjetniško klimo v državi. Treba je dati nov zagon konkurenčnosti in ugotoviti, kje so naše šibke in kje močne točke. Najti je treba specifične slovenske niše na svetovnih in predvsem evropskih trgih, povezati naše potenciale, zagotoviti večjo povezavo med znanostjo, izobraževanjem in seveda gospodarstvom, se intenzivno vključiti v lizbonski proces. Zagotoviti je treba nek nov zagon, ki bi temeljil tudi na večji inventivnosti slovenskih državljanov, pri čemer bi jim odprli prostor, zmanjšali vse mogoče ovire, birokratske in druge, zato da bi v tej svetovni konkurenčni tekmi bili lahko čim bolj uspešni. Mislim, da je to tudi glavna tema in glavni poudarek današnjega pogovora.

V tem letu dni se ni veliko zgodilo. Najbrž zaradi objektivnih razlogov. Tik pred volitvami in tudi takoj po njih običajno ni nekih večjih sprememb, večjih premikov. Če so bile kakšne spremembe so bile morda bolj, nekateri mislijo celo v drugo smer, npr. davčni sistem, vendar je sedaj čas tudi za novo vlado in za vse tiste, ki čakajo, predvsem za gospodarstvo, da le vidimo, kaj je možno narediti, da dosežemo te cilje. Nekateri ste tudi v svojih prispevkih, ki ste jih poslali, precej kritični, kar se tiče podjetniške klime v Sloveniji, intenzivnosti tehnološkega razvoja, učinkovitosti naše znanosti, ki naj bi bila še naprej usmerjena v objavljanje člankov in ne v to, da bi na koncu dala neke rezultate v gospodarstvu, v neki večji produktivnosti. Nekateri seveda opozarjate, če se bo takšno stanje nadaljevalo, nas bodo začeli prehitevati tudi tisti, ki so bili sedaj za nami, predvsem nove članice Evropske unije.

Trenutni položaj Slovenije ni slab, je dober, če ga pogledamo primerjalno. Tudi makroekonomska situacija je sorazmerno trdna. Tisto, o čemer se v glavnem ne strinjamo, je bolj mikropodjetniška učinkovitost, klima za investiranje, domače in tuje. Tudi tuje investicije, moram poudariti, stagnirajo v zadnjem času. Najbrž je eden izmed razlogov padanja konkurenčnosti na nekaterih svetovnih lestvicah Slovenije tudi v veliki zaprtosti oziroma percepciji, ki se je vzpostavila pri zunanjih ocenjevalcih, da je v Sloveniji izjemno težko investirati in poslovati. Da je veliko ovir, tudi administrativnih, političnih, morda tudi psiholoških, da nismo pripravljeni biti dovolj odprti, da se nismo pripravljeni soočiti s tveganji, s konkurenco, ki nas morda na krajši rok spravi v težave, na daljši rok pa edina zagotavlja, da bomo dali več od sebe, da bomo bolj konkurenčni in bolj uspešni. O vsem tem mislim, da je prav, da se še enkrat resno, odprto in odkrito pogovorimo ter skušamo nekaj prispevati k temu, da se ta percepcija spremeni. Da se spremeni tudi pogled oziroma odnos naših institucij različnih subjektov, ki so v tem procesu, da se spremeni tudi odnos naših državljanov do teh vprašanj, do podjetništva in do te gospodarske borbe.

Mislim, da je dilema, ki se velikokrat postavlja, zlasti v zadnjem času, ali sociala ali neliberalno gospodarstvo, umetno postavljena dilema. Nihče ne želi razgraditi slovenske socialne države. Želimo jo samo ohraniti ali celo izboljšati na dolgi rok. Za to seveda potrebujemo bolj konkurenčno gospodarstvo, ker bo drugače tudi sociala šla nazaj. Če pogledamo, kje je socialna država najbolj razvita, so to skandinavske države. To so države, ki so na svetovnih lestvicah najvišje tudi po konkurenčnosti. To je tisto, kar iščemo. To moramo doseči v Sloveniji. Samo govorjenje o socialni državi nas ne bo pripeljalo nikamor. Če gospodarstvo ne bo sledilo svetovni tekmi, potem naša socialna država ne bo zdržala. Primer so države, ki so objektivno na višji stopnji razvitosti, kot je Slovenija. Na primer Nemčija, kjer niso sledili konkurenčnim trendom v zadnjem obdobju in morajo začeti razgrajevati socialno državo, ki so jo prej dolgo časa gradili in je predstavljala na nek način enega izmed temeljev njihove države in njihovih vrednot. Mislim, da se v Sloveniji temu lahko izognemo, če se res lotimo teh vprašanj na pravi način, in dosežemo, da naše potenciale bolj izkoristimo, odpremo oziroma odstranimo različne spone in ovire, ki si jih velikokrat tudi sami postavljamo. Svetovna konkurenca je že sama po sebi hud izziv, tako da naše dodatne notranje ovire naše možnosti samo še zmanjšujejo.

No, da pustim besedo vam, ki smo vas povabili zato, da boste o vsem tem kaj rekli. Naprej bi prosil predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo za nekaj besed. Današnjo temo sem uvrstil v te pogovore o prihodnosti v dogovoru z njim. Prepričan sem in upam, da bo današnja razprava koristila vladi pri tem, da ta dokument dokonča. In ne samo, da dokonča dokument, ker dokumentov smo imeli že kar precej v preteklosti, ampak da začne hitro in učinkovito izvajati potrebne ukrepe."


Referati uvodničarjev in drugih razpravljavcev so objavljeni na spletnih straneh: www.prihodnost-slovenije.si, razpravo pa je bilo mogoče v neposrednem prenosu spremljati tudi preko spleta.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani