arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret (Zaplana, 11. februar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Uspemo lahko samo z brisanjem meja v naših glavah

Kamnik, 04/17/2004  |  govor


Klikni za povečavo
ikona avdioGovor predsednika dr. Janeza Drnovška v počastitev 130-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil osrednji govornik na državni slovesnosti v počastitev 130-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra, ki je bila nocoj v Domu kulture v Kamniku. Predsednik Drnovšek je zbranim spregovoril o pomenu vojaških podvigov generala Maistra, ki se je 29. marca 1874 rodil v Kamniku, in njegove osebnosti za takratni in sedanji čas. Orisal pa je tudi zgodovinsko pot našega naroda od časov, ko se je general Maister s svojimi vojaki bojeval za našo severno mejo, do časa, ko vstopamo v prostor brez meja, v Evropsko unijo. Predsednikov govor v celoti:


Gospe in gospodje, spoštovani gostje.

Zbrali smo se, da počastimo spomin na človeka, brez katerega bi bile meje današnje samostojne države Slovenije drugačne.

Klikni za povečavoRudolf Maister je bil izjemen človek, ki je deloval v prelomnem času. Konec leta 1918 sta Evropo zajela zmeda in kaos. Štiri leta svetovne vojne so najbolj izčrpale države, ki so jo izgubile. Večnacionalna država, v kateri smo Slovenci stoletja živeli - in preživeli, častitljivo avstro-ogrsko cesarstvo, je razpadlo. Ameriški predsednik Wilson je Evropi napovedal velike spremembe in samoodločba narodov je bila ključna med njimi.

Velikokrat sem se spraševal, ali so Slovenci takrat zamudili priložnost za osamosvojitev - priložnost, ki smo jo končno uspeli izkoristiti šele sedemdeset let pozneje? Ali so naši tedanji politiki napravili napako, ko so se pridružili državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejši Jugoslaviji, iz katere smo leta 1991 tako zavzeto odšli.

Nemogoče je presojati, kako bi se kolo zgodovine obrnilo ob drugačni odločitvi.

Klikni za povečavoNajverjetneje pa bi se samostojna Slovenija takrat težko obdržala. Politična elita ni imela potrebnih izkušenj in ni bila pripravljena na tako korenite spremembe. Ker je Slovenija na zahodu tedaj izgubila precej svojega etničnega ozemlja, so se takratni slovenski politiki tudi zaradi občutka ogroženosti zatekli v večjo slovansko državo. Ta naj bi Slovencem pomagala pri določitvi severne meje, ki so jo po razpadu poražene Avstro-ogrske opredeljevali povsem na novo.

Rudolf Maister se zdi edini človek, ki je takrat vedel, kaj storiti in je to tudi storil. Kot da se je vse življenje pripravljal na trenutek, ko bo na preizkušnji njegova trdnost, zmožnost presojanja, odločnost, sposobnost hitrega ukrepanja.

Slovenski vojaki in častniki so bili takrat izčrpani po štiri-letni veliki vojni, pa vendar jih je Rudolf Maister znal prepričati, naj še ne odložijo orožja. S hitro, skrbno pripravljeno akcijo maloštevilnih slovenskih enot je uspel preseči povojni kaos in zagotoviti Sloveniji sedanjo mejo na Štajerskem. Prehitel je tako slovenske politike v Ljubljani kot tiste na avstrijski strani. Diplomacija je z vojsko branjeno mejo lahko le še potrdila.

Paradoks zgodovine je, da je z Maistrovo akcijo Slovenija uspela obdržati mesto Maribor, čeprav je bila takrat večina njegovih prebivalcev nemško govorečih. Ni pa uspela obdržati precejšnega dela Koroške, kjer je bilo prebivalstvo pretežno slovensko. Takratna slovenska politika se ni zadovoljila z delitvijo Koroške po reki Dravi, na kar je sprva pristajala tudi druga stran, pač pa je s plebiscitom poizkušala dobiti vse. In na koncu ostala praznih rok.

Maistrov zgodovinski zgled nam kaže, da je v času prelomnih sprememb pomembno, da se najde človek, ki je sposoben odločitve in dejanj v pravem trenutku, ne prekmalu in ne prepozno. Kaže nam tudi, da se je na čas sprememb treba pripraviti, da nas ne preseneti in zbega.

V dvajsetem stoletju konec prve svetovne vojne ni bil edino prelomno obdobje. Sledili sta mu še dve.

Druga svetovna vojna je ponovno pretresla Evropo in meje držav so se spet spremenile. Slovenska zgodba v drugi svetovni vojni ni enoznačna. Pomembno pa je bilo, da smo jo zaključili na strani zmagovitih sil, ki so nove državne meje določile v našo korist. Slovenija je uspela pridobiti nazaj precejšen del svojega narodnostnega ozemlja na zahodu. Ne vsega, a krivična zahodna meja je bila deloma popravljena. Kljub temu je v Italiji, tako kot že leta 1920 v Avstriji, ostala številčna slovenska narodna skupnost.

Prva in druga svetovna vojna sta s svojimi povojnimi vojaškimi in diplomatskimi epilogi tako začrtali naše severne in zahodne meje, kot veljajo danes.

Tretje prelomno obdobje dvajsetega stoletja, po padcu berlinskega zidu, je prineslo Slovencem priložnost za polno osamosvojitev. Tako kot Maister smo našo odločitev sprejeli ob pravem času - ne prekmalu in ne prepozno. Odločni vojaški akciji je sledila uspešna diplomacija.

Tokrat je bila Slovenija zrela za samostojnost. Zgodovinski cilj je bil dosežen.

Spoštovani.
Za nami je stoletje velikih vojn in sprememb, v katerem so prevladovale nacionalne države, pogosto ob pretiranem nacionalizmu. Slovenskemu narodu je le večji državni okvir zagotavljal preživetje. Naše narodnostne skupnosti onkraj meja so bile večkrat podvržene nasilnim pritiskom ali tihi asimilaciji in so le s težavo ohranjale svojo identiteto in dostojanstvo.

Veliko trpljenja je za nami, a za naš narod se je le dobro izteklo. Po več kot tisočletnem bivanju v teh lepih krajih smo le uspeli pridobiti lastno državo. Enakopravni smo drugim, tudi velikim narodom.

Maistrova obletnica je sicer priložnost za pogled v preteklost, toda tudi pred nami je pomembno obdobje. Uspešno evropsko združevanje naj bi preseglo tisočletne sovražne in napete odnose med evropskimi narodi.

Toliko krivičnih meja je v Evropi in v svetu! Toliko narodnostnih manjšin z mejo ločenih od matic. A s spreminjanjem fizičnih meja krivic ne bi nikoli dokončno popravili. Tvegali bi le nove, nesmiselne vojne.

Uspemo lahko samo z brisanjem meja v naših glavah. Spoštovanje narodnostnih manjšin bo v Evropi prihodnosti eden od temeljev novega sobivanja. Pozoren in velikodušen odnos do manjšin bo znak kulture in demokratičnosti. O tem sicer radi učimo naše severne in zahodne sosede. Upravičeno, saj bi lahko bili bolj velikodušni. Ali se res moramo boriti za vsak dvojezični napis?

Ogledalo pa moramo podržati tudi sebi. Lahko bi bili bolj razumevajoči do drugih in drugačnih. Do tistih, ki živijo skupaj z nami. Tudi in prav zaradi krivic, ki smo jih sami trpeli.

Spoštovani.
Rudolf Maister je bil vojskovodja, umetnik, intelektualec in svetovljan. Ni bil nacionalist, temveč domoljub. V svojem času je opravil tisto, kar je moral storiti. Tudi mi napravimo tisto, kar od nas terja sedanji čas.
Hvala.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani