arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Med knjigami - na otvoritvi nove knjižnice v Domžalah (Domžale, 07.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Podobna stališča Poljske in Slovenije tudi glede evropske ustave

Ljubljana, 11/13/2003  |  izjava


Klikni za povečavo
ikona avdioIzjava predsednika Drnovška ob obisku poljskega predsednika Aleksandra Kwaśniewskega

Na povabilo predsednika republike dr. Janeza Drnovška se danes in jutri, na uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik Republike Poljske Aleksander Kwaśniewski z delegacijo. Predsednika sta v okviru uradnih pogovorov ocenila dvostranske odnose kot zelo dobre. Slovenski predsednik je ob tem dejal, da je Poljska pomemben partner naši državi tako na političnem, gospodarskem, kulturnem in tudi drugih področjih in izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med državama še okrepili. Obe strani sta izmenjali tudi mnenja glede dela Medvladne konference in predstavili stališča obeh držav glede osnutka nove ustavne pogodbe Evropske unije. Obisk poljskega predsednika spremlja tudi močna gospodarska delegacija, ki se udeležuje Poslovnega foruma slovenskih in poljskih podjetnikov na Gospodarskem razstavišču. Odnose med državama je slovenski predsednik dr. Drnovšek ocenil z besedami (neavtoriziran zapis)

Klikni za povečavo Dr. Janez Drnovšek: Zelo vesel sem današnjega obiska. Predsednik Poljske Aleksander Kwaśniewski je moj dober prijatelj in velikokrat sva se že srečala. Prav tako so zelo prijateljski odnosi med obema državama. Razvijamo jih na vseh področjih. Ugotovili smo, da se gospodarska menjava zelo povečuje, da prihaja do investicij, da so naša podjetja zainteresirana za investiranje na Poljskem, zato je tudi obisk hkraten obisk poljske gospodarske delegacije te dni pri nas pomemben, da se identificirajo nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Dobri so odnosi tudi drugje, v kulturi. Kar se tiče politike ni presenečenje, da imata Slovenija in Poljska zelo podobne cilje, podobna stališča, kadar gre za pomembna vprašanja ali Evrope, varnosti, tudi pri pripravi nove evropske ustave in da ta stališča velikokrat usklajujemo in si tudi pomagamo pri njihovemu uveljavljanju. Prepričan sem, da bo današnji obisk gospoda Kwaśniewski naše odnose še poglobil. Računamo na poglobljeno sodelovanje tudi v okviru EU in zveze Nato, kar se bo začelo z majem prihodnjega leta.

Vprašanje: Kje se vaša stališča glede bodoče EU razlikujejo in kje se ujemamo?

Klikni za povečavo Dr. Drnovšek: Naša stališča so precej identična. Kar se tiče glasovanja v okviru nove evropske konstitucije, bi Slovenija tudi preferirala tiste rešitve, ki so bile dosežene že na vrhu v Nici. Želimo tudi razjasniti nekatere relacije med predlaganim predsednikom in pa zunanjim ministrom v novi, v evropski ustavi. Seveda med njima, med komisijo in svetom Slovenija predlaga, in kot smo slišali se Poljska s tem strinja, da se uvede skupinsko predsedovanje različnim odborom v svetu ministrov, z možnostjo rotacije, predvsem pa si želimo, da bi prišli do pozitivnega dogovora in to čimprej, pri čemer pričakujem, da bo najbrž Poljska imela več, ne bom rekel težav, ampak bolj intenzivna pogajanja v zaključni fazi, saj je pri Poljski pravzaprav večja razlika med tistim, kar je bilo dogovorjeno v Nici in kar je predlagano v osnutku evropske ustavne pogodbe, kot pa velja to za Slovenijo.

Vprašanje: Zanima me stališče glede skupne evropske obrambne politike, če so poljska in slovenska stališča tudi pri tem identična?

Dr. Drnovšek: Tudi glede tega vprašanja so naša stališče zelo podobna. Vsekakor smo za skupno evropsko obrambo. Evropa bo, glede na številne varnostne izzive v svetu, morala več narediti za svojo obrambo, to je nesporno. Po drugi strani želimo, da tudi zveza Nato in partnerstvo z ZDA ostane, saj je to pomemben element stabilnosti v svetu. Skupna evropska obramba da, vendar ne kot konkurenca zvezi Nato ali kot konkurenca ZDA, pač pa kot dopolnitev in tudi kot možnost, da Evropa posreduje sama takrat, ko je to v njenem interesu. Predvsem, ko se gre za Evropo. Možna krizna žarišča v Evropi so in pomembno je, da se lahko v takih primerih Evropa sama organizira, hitro odgovori in da morda takrat ni potrebno vključevati Nata, ker je logično pričakovati, da utegnejo imeti ZDA v določenih obdobjih tudi drugačne prioritete, kot pa Evropo.

Vprašanje: Ali ste zainteresirani za investiranja v obeh državah?

Dr. Drnovšek: Seveda, slovenska podjetja že investirajo na poljskem, pričakujemo, da bodo tudi poljska podjetja investirala v Sloveniji. Z vstopom v EU bomo povsem poenotili pravila igre, če temu tako rečem in pričakovati je, da se bodo poljska podjetja brez nekih ovir lahko pojavila v Sloveniji, na slovenskem trgu, lahko seveda tudi kot investitorji.

Vprašanje: Kako komentirate izjave hrvaškega zunanjega ministra, da bo hrvaška vlada na današnji seji začela postopek za arbitražo o razmejitvi Slovenije?
Dr. Drnovšek: O arbitraži smo v zadnjih 12. letih s Hrvaško že velikokrat govorili. Sam sem se o tem vprašanju pogovarjal z najmanj petimi hrvaškimi premieri v tem obdobju in velikokrat smo bili že blizu tega, da govorimo o arbitraži. Tudi s hrvaškim premierom Račanom sva v začetku leta 2001 govorila o tem in sam sem bil takrat prepričan, da bi najbrž, glede na občutljivo politično vprašanje, glede na možne težave, ki bi jih lahko imela politika pri temu vprašanju, lahko šli na arbitražo. Vendar je takrat bil premier Račan bolj optimističen in je menil, da lahko vse skupaj rešimo v dvostranskem dogovoru. Seveda je bilo to tudi nam ljubše, če bi uspelo in smo tudi prišli do dvostranskega dogovora, ki se ga pa potem na žalost hrvaška vlada ni držala. Od takrat naprej pravzaprav stojijo bilateralne iniciative, kjer smo pravzaprav bilateralno naredili vse, kar je možno, kot tudi iniciative z arbitražo. Namreč tudi dogovor o arbitraži ni tako enostaven, tudi o tem se je potrebno dogovoriti. Spomnim se, da dve leti nazaj, ko hrvaški premier Račan ni mogel nadaljevati s sporazumom, ki sva ga pred tem sprejela, da je bil zelo skeptičen o tem, ali bi se sploh lahko takratna hrvaška politika dogovorila o arbitraži. Mi bomo videli, kako naprej, kako bo predvsem po hrvaških volitvah, ker zdi se mi, da se vsaka taka iniciativa porodi dva tedna pred volitvami in verjetno jo je treba gledati tudi v tem kontekstu.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani