arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Gimnazije Trbovlje (Trbovlje, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik republike Hrvaške g. Stjepan Mesić na povabilo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška na uradnem obisku v Sloveniji

Ljubljana, 05/13/2003  |  izjava


Klikni za povečavo Predsednik republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je danes sprejel hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, ki se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Sloveniji. V pogovorih sta sogovornika poudarila pomen tovrstnih srečanj dveh prijateljskih, sosedskih držav. Slovenski predsednik je dejal, da sta državi v desetih letih uspeli rešiti mnoga vprašanja, kot sta sporazuma o NEK in mejah in vzpostavili celovite ter razvejane odnose na vseh področjih sodelovanja. Gospodarski odnosi so intenzivni in težimo k temu, da bi jih bilo še več. Ob tem bi izrazil željo, da bi stalen dialog razvijali še naprej v duhu sodelovanja in pripravljenosti za reševanje še nekaterih odprtih vprašanj, je dejal slovenski predsednik. Sodelovanje obeh držav bo intenzivno tudi v prihodnje v mednarodnih povezavah, saj bosta v s skupnim nastopom državi v širšem evropskem prostoru imeli več besede. Slovenija si želi, da bi Hrvaška čimprej postala članica tako EU kot Nata. Hrvaški predsednik Mesić se je zahvalil za podporo Slovenije pri vključevanju Hrvaške v obe mednarodni organizaciji. Strinjal se je s slovenskim predsednikom, da je treba ohraniti intenziteto sodelovanja na visoki ravni. Izpostavil je nujnost zmanjšanja političnih pritiskov na reševanje še nerešenih vprašanj med obema državama.

Izjava predsednika dr. Drnovška po pogovorih s hrvaškim predsednikom Mesićem (neavtoriziran zapis):

===============================

Klikni za povečavo Dr. Janez Drnovšek: Lepo vas pozdravljam. Vesel sem, da nas je danes obiskal naš sosed in prijatelj, predsednik sosednje Hrvaške, Stjepan Mesić. To je priložnost, da se ponovno pogovorimo o naših medsebojnih odnosih. Slovenija in Hrvaška sta sosedi in veliko stvari nas povezuje. Čaka nas skupna prihodnost v EU in skupno sosedstvo, tako da je odnos s Hrvaško ena izmed glavnih prioritet slovenske zunanje politike in slovenske politike nasploh. Veliko smo sodelovali v preteklosti, imamo zelo pomembne gospodarske in medčloveške odnose na vseh ravneh. Po osamosvojitvi je ostalo nekaj zapletenih pravno-političnih vprašanj. V preteklih desetih letih smo jih reševali postopno. Večino teh vprašanj smo razrešili, nekatera so ostala še odprta, nedokončana, čeprav smo tudi na teh vprašanjih prišli že precej daleč, recimo na vprašanju meje in vprašanju sukcesije. Govorili smo tudi o teh vprašanjih, čeprav bodo operativne rešitve v pristojnosti obeh vlad. Sva pa želela z najinimi pogovori vzpostaviti ponovno neko dobro, čim boljšo klimo zato, da se tudi ta odprta vprašanja dokončno razrešijo.

Klikni za povečavo Slovenija močno podpira Hrvaško kandidaturo za članstvo v EU in zvezi Nato. Želimo si, da se meja EU ne bo končala na naši meji, da ne bo to neka nova železna zavesa, želimo ohraniti čimbolj žive stike s svojo sosedo tudi v prihodnje in si tudi zato želimo čimprejšnjega članstva Hrvaške v EU. Oboji smo zainteresirani zato, da bi celotna JV Evropa bila čimbolj stabilna, mirna, tudi gospodarsko prosperitetna in da bi čimprej postala del skupnega evropskega prostora. Tudi to je ena izmed naših prioritet in skupnih aktivnosti v prihodnje. S sodelovanjem obeh držav se tudi na tem območju da storiti veliko in Slovenija in Hrvaška sta lahko elementa in dejavnika stabilnosti ter nekega prehodnega pozitivnega razvoja na celotnem območju JV Evrope.

Želim, da bi ta obisk resnično pomenil pozitivno točko, čeprav samo simbolično v naših medsebojnih odnosih in dal vzpodbudo za to, da gremo naprej na čim boljši možen način.

Vprašanje: Vprašanje za dr. Drnovška. Eno vprašanje v zvezi z varčevalci Ljubljanske banke. To je staro vprašanje. Je to pravni problem, ali je to finančni problem, ali ste mogoče govorili o kakšnih novih idejah, da se to vprašanje rešuje na obeh straneh.

Dr. Drnovšek: Po oceni Slovenije sodi reševanje vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje LB v Zagrebu v okvir nasledstva oz. pogajanj o prevzemu jamstev za stare devizne vloge varčevalcev pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Slovenija si želi, da bi Hrvaška ratificirala nasledstveni sporazum in privolila v nadaljevanje pogajanj v Baslu. Veliko smo že govorili o tem. Obstajajo tudi tehnične možnosti, ekspertne možnosti, da se problem vsaj delno razreši, če bi nekdanja filiala Ljubljanske banke v Zagrebu imela možnost, da opravlja kakršne koli transakcije. Takšno možnost ji je Hrvaška vzela že leta 1992 in od takrat naprej ni mogla opravljati nobenih transakcij, s katerimi bi se lahko delno in postopno, verjetno potem tudi v celoti razrešilo odprto vprašanje. S tem je bila zaprta možnost, da sama banka, ki je tam locirana, rešuje to vprašanje, servisira obveznosti in vprašanja zdaj stojijo v okviru sukcesije. Obe možnosti pa sta odprti in se lahko aktivirata kadarkoli. Brez tega pa ne bo šlo. Vprašanja ni možno rešiti samo s političnim pritiskom in reči, to je politična obveznost Slovenije, ne glede na to, kako je nastala in kdo je garant za te devizne obveznosti. Garant je namreč bila Narodna banka Jugoslavije, in samo poenostaviti to v neko politiko, ki se lahko tudi preveč poenostavlja in izkorišča na neustrezen način, se ne da.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani