arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
S predsednikom Vlade RS Janezom Janšo na pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike (Ljubljana, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik dr. Drnovšek sprejel slovaškega predsednika dr. Gašparoviča

Brdo pri Kranju, 07/07/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavo
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predsednika Slovaške republike dr. Ivana Gašparoviča, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Sogovornika sta ocenila odnose med državama kot izjemno dobre in prijateljske ter poudarila, da se sodelovanje na številnih področjih dobro razvija. Predsednik dr. Drnovšek je povedal, da Slovenija z zanimanjem spremlja razvoj Slovaške in njene gospodarske reforme ter da so izkušnje Slovaške na tem področju zanimive tudi za Slovenijo.

Klikni za povečavoSlovenski in slovaški predsednik sta v pogovoru največ pozornosti namenila prihodnosti Evropske unije po zavrnitvi evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem in perspektivi držav jugovzhodne Evrope.







Klikni za povečavoPredsednik dr. Drnovšek je po pogovoru s slovaškim predsednikom v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):

"Danes sem se srečal z gospodom Gašparovičem, predsednikom Slovaške republike. Vesel sem, da je prišlo do tega obiska. Gre za nadaljevanje izjemno dobrih odnosov, ki sta jih obe državi vzpostavili v zadnjem obdobju. Veliko imamo skupnega, velikokrat nas v svetu celo zamenjujejo zaradi podobnosti imena, podobnosti zastav, celo podobnosti jezika. Vendar mislim, da nas vedno bolj tudi znajo razlikovati in da obe državi dosegata dobre rezultate, tako da vzbujata pozornost in da tudi naš skupni vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO prispeva, prvič k naši razpoznavnosti, drugič pa tudi k temu, da se uveljavljamo kot spoštovani člani mednarodne skupnosti s konstruktivnimi prispevki in tudi z zelo dobrim medsebojnim sodelovanjem. Slovaška in Slovenija sta razvili zelo dobro gospodarsko sodelovanje, ki se povečuje. Odprtih je tudi še veliko možnosti za prihodnost. V zadnjem času nas zanima slovaški model, če temu tako rečem, slovaške reforme. Veliko se govori o njih tudi pri nas, npr. o enotni davčni stopnji, o tem, kako je Slovaška uspela pritegniti velike mednarodne investicije. Tudi današnji razgovori so priložnost, da se o teh vprašanjih pogovorimo in izmenjamo izkušnje.

Klikni za povečavoPrecej pozornosti pa sva namenila tudi Evropski uniji. Situaciji, ki je nastala po tem, ko je ustavna pogodba padla na dveh referendumih in ko je prišlo praktično do zamrznitve sprejemanja ustavne pogodbe. O tem, kako naprej, kaj lahko pričakujemo v Evropski uniji. Kakšna bodo pogajanja tudi o finančni perspektivi, kjer se vse začenja na novo in kjer bomo poskušali priti do nekih novih temeljnih dogovorov v Evropski uniji. Čas za predloge in za resne razmisleke je tu in mislim, da nove članice, kot sta tudi Slovaška in Slovenija, lahko dajo kvaliteten prispevek pri iskanju rešitev kako naprej z Evropsko unijo. Zlasti, ker vidimo, da so nekatere stare članice pravzaprav v večji krizi, včasih pravimo tudi v krizi iskanja neke nove identitete ali nove smeri razvoja za prihodnost. Že kot nacije. Seveda kot Evropska unija imamo pri tem opraviti še s toliko več vprašanji, tudi različnimi koncepti. Tako na eni strani tudi gospodarstvo z bolj liberalnim ali z bolj državnim protekcionističnim pristopom. Tudi s tem povezanim vprašanjem, koliko socialne države lahko ali želi obdržati Evropa. Vprašanje, kako se angažirati naprej pri iskanju rešitev za nekatera glavna vprašanja v svetu, kot so tudi klimatska vprašanja, odpravljanje revščine, s čimer se prav danes ukvarja tudi osem najmočnejših držav v svetu. Vse to so vprašanja, pri katerih seveda tudi mi nismo ravnodušni in želimo dati svoj prispevek v prihodnosti."



Klikni za povečavoNa vprašanja novinarke STA glede naslednje finančne perspektive (ocena predloga Madžarske za oblikovanje prehodnega triletnega proračuna), nadaljevanja ratifikacije ustavne pogodbe EU in enotne davčne stopnje je predsednik dr. Drnovšek odgovoril:

"Finančna perspektiva, mislim, da je treba napraviti resen poizkus, vložiti vse napore v to, da pridemo do dogovora o celotni finančni perspektivi. Če se le da, že v času britanskega predsedovanja. Ne bi se kar tako odrekel možnosti, da pridemo do dogovora za celotno obdobje in v tem trenutku ne bi razmišljal o prehodnih rešitvah, recimo triletnem obdobju ali kaj podobnega. Mislim, da je časa še dovolj, se pa zavedam, da ne bo lahko. Da je situacija, potem ko so propadli razgovori na zadnjem vrhu v Bruslju, precej zapletena, vendar pa ima tudi svoje prednosti. Ima tudi neke nove možnosti. Ker je prejšnji predlog proračuna ali finančne perspektive narejen na osnovi neke inercije iz preteklosti, iz predpostavke, da bi morda napravili preboj samo na eni točki. To je na britanskem rabatu, da bi Britanci popustili. No, Britanci niso popustili in s tem odprli tudi vprašanje proračuna v celoti, v celoti finančne perspektive, vključno s skupno kmetijsko politiko. Mislim, da je treba govoriti o celoti, da je treba govoriti tudi o kmetijski politiki. Da bi bil morda najboljši izhod za vse skupaj, za Evropsko unijo, če bi prišli do dogovora o tem, da se npr. ukinja britanski rabat ali vsaj bistveno zmanjša in da se tudi modificira skupna kmetijska politika v Evropi. In s tem računam, da tudi zmanjšajo sredstva, predvsem za direktne subvencije, pri čemer bi z obema ukrepoma, tako z odpravo rabata kot tudi s spremembo kmetijske politike, lahko sprostili dodatna sredstva za druge namene. Za razvoj, raziskovanje, za to, da Evropa v konkurenčnosti le napravi kakšne odločilne korake naprej. Da ne bi o lizbonski strategiji ves čas le govorili, ampak bi jo lahko tudi konkretno podprli s sredstvi, s konkretnimi ukrepi. Torej, situacija je težka, vendar krize vedno odpirajo tudi neke nove možnosti, ki jih morda lahko izkoristimo in bo potem rezultat boljši, kot bi bil boljši brez te krize. To je, kar se tiče finančne perspektive.

Klikni za povečavoKar se tiče ratifikacije ustavne pogodbe, mislim, da je do nadaljnjega zaustavljena, za kar precej časa. Težko si predstavljam, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do obnovitve postopkov. Težko si predstavljam, da bi npr. v Franciji ali na Nizozemskem v naslednjih letih ponovili referendum. Težko si predstavljam, da bi prišli v doglednem času do novega dogovora o ustavni pogodbi, do neke modificirane ustavne pogodbe. Tudi če bi nam to uspelo, imamo spet problem z ratifikacijo, referendumi in v takšnem razpoloženju, kot je trenutno v Evropi, nimamo nobene garancije za uspeh. Mislim, da tudi zato, ker so nekatere države same, kot sem že prej dejal, v neki krizi, v iskanju poti naprej, v iskanju neke nove identitete. Dokler nekako same ne razčistijo teh vprašanj v svoji notranji politični razpravi in potem skupaj še z drugimi članicami Evropske unije, kaj bomo in na kakšen način bomo delali v Evropi, pravzaprav nima smisla ponavljati nečesa, kar je sedaj propadlo, na kar javnost ni pripravljena in se mora vmes nekaj bistvenega zgoditi, da bomo lahko napravili ta korak naprej. Pričakujem, da bomo kar nekaj časa ostali pri sedanjih pogodbah, pri pogodbi iz Nice in drugih dokumentih. Da bomo imeli nekaj časa za poglobljen razmislek, razprave. Upam, da bomo v tem času kvalitetno rešili finančno perspektivo, ker bi bil to pomemben element za naprej in bomo skušali rešiti vsaj tiste razširitve, ki jih je v tem trenutku možno, to je Romunija, Bolgarija, ki sta že tako daleč v odločitvenem procesu, da se praktično ne da nazaj in upajmo, da tudi Hrvaška. Hkrati pa, da bo Evropa kljub vsemu pokazala ali našla dovolj prepričljivosti, da bo tudi državam v sosedstvu, predvsem v jugovzhodni Evropi in v vzhodni Evropi, navsezadnje tudi Turčiji, še vedno znala ponuditi neke poti naprej in da bo Evropska unija še vedno tisti glavni mediator in tudi magnet, ki bo te države vlekel naprej v evropske reforme. Pot ne bo lahka, ampak je pravzaprav edina, ki jo imamo na razpolago.

Kar pa se tiče enotne davčne stopnje, zaenkrat še ne bi kaj več komentiral, ker zaenkrat bolj opazujemo slovaške izkušnje, ki nas seveda zelo zanimajo."

Na vprašanje novinarja iz Slovaške glede članstva Slovenije v Višegrajski skupini je predsednik dr. Drnovšek odgovoril:

"Slovenija zelo dobro sodeluje z vsemi članicami Višegrajske skupine in res smo neke vrste pridruženi člani v tej skupini. V preteklosti se je včasih postavljalo vprašanje, ali bo Slovenija pristopila k Višegrajski skupini, vendar takšnega formalnega vabila nikoli ni bilo in je v sami skupini prevladovalo, da je to nekako zgodovinsko pogojena skupina, ki naj se ne bi širila. Kar se tiče Slovenije, je za nas sprejemljivo eno in drugo. Sodelovati je možno na različne načine tako z Višegrajsko skupino kot tudi z drugimi skupinami v Evropski uniji. Mi smo za ta sodelovanja odprti. Prav je, da potekajo komunikacije na različne načine v različnih krogih in želimo biti čim bolj prisotni ne samo v eni skupini, ampak v čim večjih. Čim bolj prisotni v Evropski uniji kot celoti."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani