arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Gimnazije Trbovlje (Trbovlje, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Pogovor predsednika republike dr. Janeza Drnovška za TV Slovenija

Ljubljana, 02/23/2005  |  intervju


S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je o odnosih Slovenije z Italijo in Avstrijo pogovarjala novinarka Metka Lajnšček (neavtoriziran zapis):

ikona videoPosnetek pogovora s predsednikom dr. Janezom Drnovškom (na strežniku RTV SLO)



Novinarka:
Gospod predsednik, kaj menite o zadnjih dogodkih, povezanih z medsosedskimi odnosi z Italijo in Avstrijo. Vlada je bila deležna kritik, da se je odzvala premalo jasno in premalo odločno.

Predsednik dr. Janez Drnovšek:
Prav je, da se je razprava odvila na različnih nivojih, da so se vključili tudi zgodovinarji, politiki, navsezadnje tudi vlada. Meni se zdi razumljivo, da vlada ni preveč hitela z reakcijo in da jo je skušala najbrž ustrezno odmeriti in tudi proučiti vse okoliščine pred tem, preden se oglasi. Gre za preveč pomembne zadeve, tako da čustvene in hitre reakcije nikoli niso dobre. Tako se mi tudi zdi, da se je v sedanji razpravi zdaj že kar precej izkristaliziralo, kakšno je stanje in seveda je treba izhajati iz tega, da imamo opravka z dvema državama, ki sta naši sosedi, s katerima nas veže zelo veliko skupnega, pozitivnega. Hkrati pa sta to državi, s katerima imamo tudi, lahko bi rekel, slabe zgodovinske izkušnje. Vendar mora na koncu prevladati tisto prvo, pogled naprej. Cela Evropska unija, cela Evropa je zgrajena na tej predpostavki, da gremo preko slabe zgodovine naprej v neko drugačno evropsko prihodnost. Tako da zelo hitro in čustveno reagiranje, potem vzbujanje sovražnosti, nacionalizmov, to je stvar evropske preteklosti. Na ta način sta nastali dve svetovni vojni. In ravno temu se želimo izogniti. Torej, prav je, da opozorimo, če gre za kakšne recidive iz preteklosti in če gre tudi za neustrezno tolmačenje zgodovine s kakšne strani ali s strani posameznih politikov v posamezni državi. Vendar pa moramo po drugi strani najti načine, da to pravilno skanaliziramo v prihodnost.

Novinarka:
Predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Kohl je izjavil, da Slovenija ni naslednica Avstrijske državne pogodbe - to je zdaj že potrdila tudi avstrijska zunanja ministrica – Slovenija pri nasledstvu vztraja. Zakaj torej slovenska vlada že prej, tudi pod vašim predsedovanjem, ni zahtevala notifikacije te pogodbe?

Predsednik dr. Drnovšek:
Ves čas od osamosvojitve naprej smo izhajali iz predpostavke, da je Slovenija naslednica Jugoslavije in zato tudi naslednica različnih mednarodnih pogodb, tudi Avstrijske državne pogodbe. Ves čas smo ravnali, delovali v tem smislu, na tak način. Bila je že občasno diskusija o tem, ali bi bilo potrebno to formalno notificirati ali ne. Bila so različna mnenja o tem. Tako kot so tudi danes. Vendar smo ocenjevali, da dokler imamo vso možnost kot država, da povemo svoje, da v dialogu s sosednjo Avstrijo opozarjamo na vprašanja manjšine in jih skušamo urejati na nek konstruktivni način, da to zadošča. Zato, ker je bilo zelo možno, zelo verjetno, da bi pravzaprav nek formalni spor v zvezi z Avstrijsko državno pogodbo morda politične energije usmeril v nekaj drugega in najbrž bi se tudi splošno ozračje poslabšalo. Tako da smo vedno izhajali iz tega, da smo nasledniki in v vsakem našem bilateralnem pogovoru z Avstrijo - sam sem se zelo velikokrat srečal z avstrijskimi vodilnimi politiki – vedno smo opozarjali na položaj slovenske manjšine. Vedno smo delovali v smislu Avstrijske državne pogodbe in jo tudi omenjali. Tako da mislim, da je bila ta politika pravilna in da je tudi pripomogla k razrešitvi nekaterih manjšinskih vprašanj. Kljub temu je stanje nekoliko boljše, kot je bilo. Nekatere zadeve, recimo z dvojezičnimi vrtci, radijem itd. so se uredile. Res je, da je še nekaj vprašanj odprtih, zlasti vprašanje dvojezičnih napisov. Vendar sem prepričan, da tudi avstrijska stran, vlada, kancler, želi to rešiti. Želijo pa to rešiti v nekem konsenzu, torej na nekonflikten način. Navsezadnje imajo opravka s svojim ustavnim sodiščem, z razsodbo ustavnega sodišča v Avstriji. To je že za njih neka pravna obveza, ki jo bodo pač morali izpolniti slej kot prej. Mi smo na to vedno opozarjali.

Novinarka:
Kako pa gledate na nekatere italijanske poskuse revidiranja zgodovine? Bi se Slovenija lažje opredelila do tega, kot menijo nekateri, če bi tudi sami razčistili poglede in dogodke iz naše polpreteklosti?

Predsednik dr. Drnovšek:
Naša polpretekla zgodovina je zapletena. Res je, da če želimo učiti druge in jih opozarjati na njihove grehe, moramo seveda tudi sami imeti objektiven pogled na zgodovino in tudi povedati, kaj ni bilo prav. V vojnah je običajno tako, da zadeve niso nikoli povsem črno-bele, da prihaja do marsičesa. Seveda so bile storjene napake, bile so fojbe, ampak v njih je končalo navsezadnje veliko več Slovencev kot Italijanov in to je nekaj, o čemer moramo tudi sami govoriti, sami razmišljati in to priznati. Po drugi strani pa moramo reagirati na to, če želijo nekateri italijanski politiki, ne vsi, ne glavnina italijanske politike, enostransko prikazovati zgodovino in pozabljati na fašizem, na to, da je pravzaprav fašizem začel dejansko ogrožati slovenski narod. Predvsem tisti del, ki je po prvi svetovni vojni padel v okvir italijanske države, da je šlo za politiko raznarodovanja in hudo represijo. Seveda moramo biti oboji objektivni in pogledati zgodovino tako, kot se je dejansko dogajala. Želel bi opozoriti na to, da je italijanska država danes demokratična država, članica Evropske unije, tako kot smo mi. Mislim, da ne obstaja več takšna nevarnost, kot jo skušajo nekateri prikazovati, češ, da so ob tem sedaj ogroženi današnji slovenski nacionalni interesi ali celo prihodnost. Položaj Slovenije danes je veliko močnejši, kot je bil kdajkoli v preteklosti. Če se spomnite približno deset let nazaj, takrat je desnosredinska vlada v Italiji skušala odpreti vprašanja pravne ureditve po drugi svetovni vojni, vračanje premoženja optantov in na nek način tudi izkoriščala takrat prizadevanje Slovenije, da postane članica Evropske unije. Takrat smo bili v veliko slabšem položaju, vendar smo se temu uprli, vprašanje tudi internacionalizirali. In na koncu je s posredovanjem Evropske unije prišlo do neke rešitve, ki je Sloveniji omogočila vstop v Evropsko unijo in hkrati tudi zaprla to poglavje vprašanja vračanja nepremičnin. Zato danes razlogov za neko veliko nervozo ni, ali pa jih je vsaj veliko manj kot takrat. Položaj Slovenije je torej močan in tudi na to bi opozoril, da desnosredinska vlada v Italiji po letu 2001, ko je ponovno nastopila, ni poskušala zavreti vstopanja Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO. Ni odpirala teh vprašanj ponovno v tej povezavi, tako kot je to poskusila pred desetimi leti in da je Slovenija pravzaprav šla naprej. Postala je enakopravna članica Italiji in danes so ta vprašanja rešena. Rešena na evropski način.

Novinarka:
Kdaj bo torej srečanje oz. ali bo srečanje predsednikov treh sosednjih držav, ki naj bi bilo neke vrste simbolično spravno dejanje?

Predsednik dr. Drnovšek:
Delamo na tem srečanju. Vsi trije predsedniki se strinjamo, da bi bilo to koristno dejanje. Priprave tečejo, vendar je treba izbrati čas, kraj, oblike tega dejanja, to uravnotežiti. Vsi bodo namreč zelo pozorno gledali na to, ali je to pravilen izraz nekih zgodovinskih dogodkov. Seveda pa to ni lahko v situaciji, ko so čustva marsikje kar malo prenapeta. In če bo ves takšen kontekst bolj umirjen, konstruktiven, potem je možno izvesti dejansko spravno dejanje, ki ga bodo tako vsi tudi vzeli in interpretirali. Če pa to ne bi bilo tako, bi bilo seveda lahko celo več škode kot koristi, če bi ga forsirali na nek način, ki ga morda ena ali dve strani ne bi sprejeli kot pravega.

Novinarka:
Hvala lepa.

Predsednik dr. Drnovšek:
Hvala tudi vam.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani