arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z baletniki SNG Maribor (Maribor, 13.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Sodelovanje med državami s slovansko kulturo

Sofija, Bolgarija, 06/17/2003  |  intervju


"Smo skoraj v Evropski uniji, vendar vrednot ne držimo samo zase"; intervju predsednika republike dr. Janeza Drnovška za bolgarski časopis "24 HOURS"

Vprašanje: Kakšen poseben namen ima vaš obisk v Bolgariji?

Dr. Drnovšek: Naj vam naprej povem, da sem zadovoljen, ker sem spet v vaši čudoviti deželi. Zadnjič sem bil pri vas natančno pred petimi leti, ko sem bil še predsednik vlade. Zato sem vesel, da je vaša država ena prvih, ki sem jo obiskal kot predsednik Slovenije. To kaže na prijateljstvo med našima narodoma in naša skupna pričakovanja glede prihodnosti. Veselim se pogovorov z gostiteljem, predsednikom Georgijem Parvanovom, o tem, kako lahko še naprej krepimo naše odnose, da bi dosegli še tesnejše sodelovanje v prihajajoči združeni Evropi

Vprašanje: O čem boste razpravljali v Sofiji?

Dr. Drnovšek: V Sloveniji trenutno poteka živahen proces sklepnih priprav na vstop v Evropsko unijo naslednjega leta. Vendar sem trdno prepričan, da medtem ko se pripravljamo na polnopravno članstvo, ne smemo pozabiti na tiste, katerih težnje, da bi se pridružili tej uniji, še niso izpolnjene. Če sprejmemo skupne evropske vrednote, to pomeni, da jih ne moremo imeti le zase. Zato pričakujem izmenjavo mnenj o sedanjem procesu širitve Evrope, hkrati pa tudi razpravo o tem, kako bi vam lahko najbolje pomagali pri vaših prizadevanjih, da se pridružite Evropski uniji do leta 2007.

Naši razgovori se bodo seveda neizogibno dotaknili nekaterih nujnih mednarodnih vprašanj, ki niso brez posledic za naši državi, še zlasti zdaj, ko smo bili oboji povabljeni v članstvo v Natu. Drugo vprašanje skupnega interesa je brez dvoma OVSE glede na to, da bo naslednje leto predsedstvo prevzela Bolgarija. Ker se Slovenija pripravlja na prevzem predsedstva tega pomembnega vseevropskega varnostnega telesa v letu 2005, smo zelo zainteresirani, da bi dosegli dobro medsebojno sodelovanje z namenom, da si izmenjujemo obojestransko koristne informacije in izkušnje.

Vprašanje: Slovenija je država, ki ima najvišji življenjski standard med prihodnjimi članicami Evropske unije. V čem je ključ za ta uspeh, ali ga je mogoče pripisati lokalnim značilnostim?

Dr. Drnovšek: Res je Slovenija že dosegla več kot 70 % povprečnega BDP na prebivalca držav članic Evropske unije. Že pred osamosvojitvijo je bila Slovenija najrazvitejša republika nekdanje Jugoslavije in ji je pripadal velik delež celotnega izvoza v državi. Ker meji na Italijo in Avstrijo, je bila zaradi stikov z razvitimi gospodarstvi seznanjena s tržno prakso zahodnih držav. Po osamosvojitvi se je za državo začel težak proces tranzicije, graditve novih demokratičnih ustanov in prehoda v tržno gospodarstvo.

Vprašanje: Do zdaj so bili odnosi med Slovenijo in Bolgarijo na dobri. So kje kakšne posebne težave, ki bi jih bilo treba odpraviti?

Dr. Drnovšek: Strinjam se, da so odnosi med državama odlični. Vendar pa pri tem manjka večje sodelovanje na kulturnem področju. Zato sem zadovoljen, da Bolgarija podpira slovensko pobudo za ustanovitev Foruma slovanskih kultur, katerega cilj je pospeševanje razvoja kulturnega sodelovanja med vsemi državami, v katerih govorijo slovanske jezike. Menim, da lahko tak forum pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju s pomočjo izmenjave informacij in znanja, posebno na področjih književnosti, umetnosti in izobraževanja.

Vprašanje: Kako ocenjujete trgovinsko menjavo med našima državama? Kako bi lahko bolje sodelovali?

Dr. Drnovšek: Stopnja trgovinske menjave med našima državama se je zadnja leta močno povečala predvsem zaradi vstopa Bolgarije v Cefto. Ne glede na to pa je ob trenutni stopnji z okrog 75 milijonov evrov še vedno veliko možnosti za izboljšanje. Zato pozdravljam pripravljenost obeh držav, da skleneta sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki bo v veliko pomoč našim gospodarstvenikom. Pospeševanje stikov med našimi gospodarstveniki, podjetniki, vlagatelji in turističnimi strokovnjaki moramo uvrstiti med prednostne naloge.

Vprašanje: Imate kakšne načrte, da bi poslali mirovne čete v Irak?

Dr. Drnovšek: Te dni so v Iraku razmere takšne, da je potrebno učinkovito ukrepanje za zagotovitev mirnega življenja prebivalcev. V zvezi s tem Slovenija preudarja razne možnosti za udeležbo pri povojni obnovi Iraka. Najvišje med našimi prednostnimi nalogami je človekoljubna pomoč, hkrati pa proučujemo možnost, da bi v Irak poslali člane naše vojaške ali redne policije. Slovenija je tudi pripravljena sodelovati pri možnem skupnem stabilizacijskem kontingentu sil Evropske unije.

Vprašanje: Ste pripravljeni imeti ameriška vojaška oporišča na svojem ozemlju?

Dr. Drnovšek: Za zdaj Američani niso izrazili zanimanja za postavitev oporišč v Sloveniji. Ob tem pa bi rad poudaril, da je po mojem mnenju ameriška prisotnost v Evropi nepogrešljiva. Združene države so posredovale v obeh svetovnih vojnah in se dejavno udeleževale zadnje polovice stoletja evropske zgodovine, vključno z nedavno krizo v Jugovzhodni Evropi. Mislim, da se lahko skupaj učinkovito spoprimemo z raznimi prihodnjimi izzivi. Cilj, da bi Evropa postala območje brez kriz, je mogoče doseči le s tesnim čezatlantskim sodelovanjem.

Vprašanje: Pred dvanajstimi leti je Slovenija postala neodvisna od jugoslovanske federacije brez večje in krvave vojne, kar pa se ni zgodilo v njenih drugih delih, kot sta Hrvaška ali Bosna. Kaj se je takrat zgodilo, ali bi nam, prosim, hoteli povedati svoje mnenje o tem?

Dr. Drnovšek: Leta 1989 sem bil na prvih svobodnih volitvah v nekdanji Jugoslaviji izvoljen za slovenskega predstavnika v kolektivnem jugoslovanskem predsedstvu in sem takoj prevzel predsedovanje. Doživel sem številne težke situacije, ko sem poskušal doseči enake cilje, kot jih ima mednarodna skupnost danes – najti nekakšen status za Kosovo, neko ravnotežje med Srbi in Albanci. Žal se moja prizadevanja za večjo demokracijo, za dialog zahodnjaške vrste niso ujemala z militantnim nacionalizmom Miloševićeve Srbije. Tako se je začel razpad. Ko je postalo jasno, da Jugoslavija ne more vzpostaviti ravnotežja in skupnega obstoja v demokraciji in enakopravnosti, so se Slovenci z velikansko večino odločili za neodvisnost. Jugoslovanska armada je poskušala nasprotovati tej odločitvi, toda med desetdnevno vojno v Sloveniji je naletela na organiziran odpor. Od tega je zdaj skoraj točno dvanajst let, toda še vedno se spominjam teh napetih razmer, pogajanj z jugoslovanskimi generali o umiku njihovih čet iz Slovenije in vrnitvi okrog 2100 Slovencev, ki so služili vojaški rok, v domovino. V času, ki ga je Jugoslovanska armada potrebovala, da se umakne iz Slovenije, se je preoblikovala iz zvezne, večnarodnostne ustanove v popolnoma srbsko vojaško silo, ki se je obrnila proti republikam, ki so imele – medtem ko je Slovenija ni imela – srbsko manjšino.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani