arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Tiskovna konferenca (Ljubljana, 19.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Nastop predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška na splošni razpravi 59. zasedanja GS OZN

OZN - New York, ZDA, 09/21/2004  |  govor


Klikni za povečavoGospod predsednik,
predsedniki držav in vlad,
gospod generalni sekretar,
gospe in gospodje,
z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov pred skoraj šestdesetimi leti je človeštvo dvignilo mednarodno sodelovanje na povsem novo raven. Nerazdružljivo povezanost svoje usode in nujnost mednarodnega sodelovanja je boleče spoznalo skozi katastrofo pred tem nepredstavljivih razsežnosti.

Danes je usoda človeštva še bolj vsestransko povezana kot kadar koli prej. Meje med problemi »drugih« in »našimi« problemi so vse bolj zabrisane. To velja za široko paleto področij: od varnostnega, socialnega, do ekonomskega in okoljskega. Zato pereča svetovna vprašanja zahtevajo solidarnost in dodatno zavezo mednarodne skupnosti pomagati pomoči potrebnim in zagotoviti, da bodo vsi deležni sadov tehnološkega napredka. Slovenija v tem duhu podpira poročilo Svetovne komisije za socialne vidike globalizacije, ki poudarja nujnost zagotoviti možnosti za pravično globalizacijo.

Klikni za povečavoMilenijski cilji so pomembna zaveza za reševanje težav sodobnega sveta. Toda, razvojni cilji za premostitev zijajočega prepada med bogatimi in revnimi se ne uresničujejo zadovoljivo. Obstoječi mednarodni mehanizmi in institucije ne zagotavljajo, da bi se trendi povečevanja svetovnih neravnovesij ustavili in obrnili na bolje. Potrebne so spremembe, s katerimi bomo prebili inercijo ustaljenega delovanja. Za to potrebujemo nove pristope, in uvedba inovativnih virov financiranja svetovnega razvoja je lahko eden od njih. Čas je, da se zavemo nujnosti sprememb svetovnih razmerij in da zberemo potrebno voljo, da jih udejanjimo. In da dvignemo mednarodno sodelovanje na novo raven.

Klikni za povečavoGospod predsednik,
preteklo leto je spet zaznamoval mednarodni terorizem, ki je terjal številne nedolžne žrtve. Boleče smo doživljali tragedije v Beslanu, Moskvi, Madridu, Carigradu, Riadu, Hajfi, in drugod. Mednarodni terorizem zabrisuje mejo med mirom in vojno:. Skupen boj proti mednarodnemu terorizmu in njegovim virom mora biti še naprej ena od prednostnih nalog posameznih članic in celotne OZN. To velja tudi za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. Soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta je dobrodošel korak k učinkovitemu sodelovanju na tem področju.

Ko se borimo z univerzalnim zlom terorizma, tega ne smemo početi na račun obstoječih pravnih standardov človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Vsako zniževanje teh standardov se nam bo maščevalo v zmanjševanju legitimnosti mednarodnega posredovanja. In posledično v ustvarjanju plodnih tal za nadaljnje napade na človekovo varnost.

Poleg aktualnih izzivov, ki jih prinasa borba s terorizmom, se mednarodna skupnost se vedno sooca z razlicnimi humanitarnimi krizami.Treba je opozoriti tudi na odgovornost držav, da zagotavljajo svojim državljanom v skladu z načeli dobrega vladanja možnosti za varno in dostojno življenje. Pri tem izražamo zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami v Darfurju ter pozdravljamo prizadevanja OZN in mednarodne skupnosti za iskanje izhoda iz krize.

Klikni za povečavoGospod predsednik,
vse neposrednejši stiki med kulturami in civilizacijami prinašajo nove izzive in nove priložnosti. Izkoristimo jih za medsebojno bogatenje in oblikovanje skupne zavesti človeštva. To bomo zmogli le ob predpostavki dosledne enakopravnosti in strpnem sprejemanju pluralnosti človeških vrednot. Meje pluralnosti teh vrednot so začrtane s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami. Zagotovitev človekovih pravic za vse prebivalce sveta ostaja ena od najpomembnejših nalog OZN. Slovenija pozdravlja začetek dela nove visoke komisarke za človekove pravice Louise Arbour in izraža vsestransko pripravljenost za sodelovanje. Hkrati tudi izražamo nadaljnjo podporo delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, ki predstavlja pomemben instrument za uveljavljanje vladavine prava in človekovih pravic.

Učinkovit odgovor na sodobne izzive je lahko le multilateralen. Med vsemi obstoječimi organizacijami je brez dvoma najpomembnejša in najprimernejša Organizacija združenih narodov. Vendar je potrebna je njena institucionalna reforma, da bi ustroj izpred šestdesetih let bolje odražal realnost današnjega sveta. Rešitve moramo iskati znotraj sistema OZN, saj se bodo drugače vsiljevale rešitve zunaj njega. Mnogokrat nedvomno na škodo razvoja človeštva.

Slovenija podpira napore za revitalizacijo Generalne skupščine in izraža priznanje Julianu Huntu, predsedniku njenega 58. zasedanja, za prizadevanja na tem področju. Z velikim zanimanjem pričakujemo poročilo Panela uglednih osebnosti za proučitev groženj, izzivov in sprememb ob koncu leta ter izražamo pripravljenost za tvorno sodelovanje. Upamo, da bomo ob šestdesetem jubileju organizacije lahko potrdili take spremembe, ki bodo svetovni organizaciji zagotovile osrednje mesto in visoko učinkovitost pri opravljanju njenega poslanstva.

Gospod predsednik,
grožnja mednarodnemu miru in varnosti vse bolj dobiva nove oblike, ki že dolgo niso omejene na nevarnost napada ene države na drugo državo. Zajemajo celo vrsto znotrajdržavnih napetosti in konfliktov na eni strani ter čezmejne grožnje mednarodnega terorizma, onesnaževanja okolja in asimetričnih učinkov globalizacije na drugi strani. Pri sodobnih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti igralci niso zgolj države. Zato že zaradi tega države same ne morejo zadovoljivo odgovoriti nanje.

Medvladno sodelovanje je treba nadgraditi z vključevanjem različnih nevladnih organizacij in civilne družbe. Želel bi izpostaviti tudi odgovornost in potencial transnacionalnih korporacij, da prispevajo k varstvu okolja in odpravljanju napetosti, ki jih povzročajo globalni kompetitivni modeli. Nevladne organizacije lahko pripomorejo k rešitvam z inovativnimi predlogi, s preseganjem omejitev ustaljenih birokratskih okvirov. Lahko pomagajo ustvarjati kritično maso zavesti o nujnosti sprememb in odprave svetovnih neravnovesij. Z vključevanjem prispevka različnih delov svetovne družbe v delo OZN jo bomo naredili dovzetnejšo za dejanske težave ljudi z različnih koncev sveta. V tem duhu pozdravljamo poročilo panela uglednih osebnosti za odnose med OZN in civilno družbo, saj prinaša vrsto koristnih predlogov za vključevanje nevladnih dejavnikov.

Gospod predsednik,
večplastnost sodobnih groženj svetovnemu miru in varnosti zahteva tudi krepitev sodelovanja med regionalnimi organizacijami in OZN. Ob tem pozdravljamo odprte razprave Varnostnega sveta na to temo. To sodelovanje je dobrodošlo zlasti tam, kjer se regionalno posredovanje lahko izkaže za hitrejše in učinkovitejše pri preprečevanju konfliktov ter pokonfliktni graditvi miru. Slovenija bo prihodnje leto prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in si bo tudi v tej vlogi prizadevala za nadaljnjo krepitev dobrega sodelovanja med organizacijama.

V tem duhu Evropska unija prevzema vse večjo odgovornost za stabilizacijo in razvoj držav v Jugovzhodni Evropi. V preteklem letu smo bili priča pomembnemu napredku, ki so ga dosegle nekatere države s tega območja. Hkrati pa so ponekod na površje znova izbile nevarnosti, ki jih ustvarjajo še vedno nerešena medetnična vprašanja in pomanjkanje socialno-ekonomske perspektive. Doseganje demokratičnih standardov, vključno s človekovimi pravicami in varstvom manjšin, mora ostati v središču prizadevanj mednarodne skupnosti. Hkrati pa moramo ugotoviti, da nekatera nerešena statusna vprašanja slabo vplivajo na politično in gospodarsko konsolidacijo regije. Zato bomo morali tem vprašanjem v prihodnje nameniti več pozornosti.

Gospod predsednik,
globalizacija zabrisuje zemljepisne meje in skrajšuje fizične razdalje med ljudmi. Hkrati povečuje razlike med revnimi in bogatimi: Med tistimi, ki so deležni pozitivnih učinkov globalizacije, in tistimi, ki jih svetovna gibanja potiskajo še bolj na obrobje. Marsikdaj pa pozabljamo, da se niti tisti, ki imajo od globalizacije največ koristi, ne morejo zaščititi pred njenimi negativnimi učinki. Niti najbogatejši in tehnološko najrazvitejši se ne morejo izolirati pred mednarodnim terorizmom, pred učinki podnebnih sprememb in skrajne revščine. Zato mora biti naša skupna zaveza in odgovornost zagotoviti, da bodo pozitivni učinki globalizacije dosegli vse ljudi. In da bomo s skupnimi močmi poskrbeli za ohranjanje narave. To bomo lahko dosegli le z najširšim partnerstvom in solidarnostjo. Znakov, da je za usklajeno mednarodno ukrepanje skrajni čas, je več kot dovolj.

Hvala.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani