arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Jahalni center Starošinci (Starošinci, 07.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsedniku republike predstavili letno poročilo o stanju pripravljenosti Slovenske vojske

Ljubljana, 04/20/2005  |  izjava


Klikni za povečavoPredsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil dr. Janezu Drnovšku sta danes minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Ladislav Lipič predstavila letno poročilo o stanju pripravljenosti Slovenske vojske.



ikona avdioIzjava predsedniku republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Janeza Drnovška ob predstavitvi letnega poročila o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (1,6 MB)
Po predstavitvi je predsednik dr. Drnovšek v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):




Klikni za povečavo"V skladu z zakonom sem kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske dobil poročilo o bojni pripravljenosti Slovenske vojske. Gre za letno poročilo in tako kot prejšnja leta smo tudi ob tej priložnosti z ministrom za obrambo, načelnikom generalštaba in njunimi sodelavci opravili razpravo o bojni pripravljenosti Slovenske vojske.

Tokrat je bila ocena pripravljena po novi metodologiji, ki je bila prvič uporabljena, zato neposredna primerjava z lanskoletno oceno in metodologijo ni možna. Je pa ta metodologija bolj prilagojena potrebam Slovenske vojske v tem času. Tudi bolj usklajena z zavezništvom, z njihovimi metodologijami, torej z NATO metodologijami, in nam daje tudi bolj vpogled v stanje posameznih enot Slovenske vojske.

Klikni za povečavoNačelnik generalštaba je povzel oceno kot dobro, torej stanje v Slovenski vojski oziroma njeno bojno pripravljenost kot dobro. V okviru tega pa smo ugotovili, da je razlika v pripravljenosti med posameznimi enotami, da so nekatere pripravljene odlično, nekatere dobro ali zadostno, je pa tudi nekaj enot, kjer je ocena nezadostna. V pogovoru smo prišli skozi takšno stanje in tudi ugotovili vzroke tistih slabših ocen. Načrt generalštaba in seveda tudi moje mnenje je takšno, da je treba pozornost usmeriti na tiste kritične točke. Tako, da ob naslednjem preverjanju, v naslednji oceni ne bo več takšnih ugotovitev oziroma ne bo več takšnih nezadostnih ocen oziroma točk.

Dogovorili smo se tudi za vmesen pogovor, približno čez šest mesecev, ko bi ugotovili, kako te aktivnosti tečejo, kako se odpravljajo pomanjkljivosti, kako se rešujejo posamezni problemi in bi skušali že med letom dati nek dodaten zagon tam, kjer bo potrebno, oziroma tudi ugotoviti, kaj je treba storiti širše izven Slovenske vojske za to, da se vzpostavljajo pravi pogoji za njeno delovanje.

Klikni za povečavoBojna pripravljenost Slovenske vojske je izjemno pomembna. Ne gre več za situacijo kot včasih, ko smo v miru morda mislili, da takšna bojna pripravljenost ni ves čas potrebna oziroma da ni tako zelo zaostren njen pomen. Živimo v drugačnem svetu, kjer so ves čas prisotne grožnje varnosti, veliko govorimo o t.i. asimetričnih grožnjah. Zelo malo je verjetna klasična vojna. Zelo malo je verjetna klasična ogroženost naše države s strani tega ali drugega agresorja, vendar je Slovenska vojska ves čas na preizkušnji. Na preizkušnji v različnih mirovnih misijah na kriznih območjih. V vsakem trenutku je lahko izpostavljena resnim nevarnostim. Ves čas je, če tako rečemo, tudi v bojnem angažiranju. In ves čas je, odkar smo postali člani zavezništva NATO, tudi pod kritičnim očesom naših zaveznikov. Ker vsi želimo imeti kolektiven sistem obrambe, ki bo na vseh točkah trden, kjer bomo vedeli na koga lahko računamo, da bomo vedeli, da naši zavezniki lahko izpolnijo svoje obveznosti, tako kot tudi oni želijo vedeti, ali smo mi kredibilen zaveznik, ali imamo na tistih točkah, kjer smo se dogovorili trdne vojaške enote, sposobne enote oziroma ali lahko pariramo tistim izzivom, ki bodo pred nami.

Projekt profesionalizacije Slovenske vojske teče naprej. Razumljivo je, da se projekt tu in tam sooča s posameznimi težavami. Tudi o tem smo govorili. Potrebno je zagotoviti materialne pogoje, ustrezno motivirati sedanje vojake, podčastnike, častnike, pridobivati nove, urediti njihov status in zagotoviti tudi njihovo perspektivo v prihodnje. Veliko je novega pri tem projektu. Vendar smo zelo jasno podčrtali, tudi sam sem podčrtal, da poti nazaj ni, da je to zelo jasna odločitev slovenske države. Projekt poklicne vojske je v uresničevanju in mora biti uresničen na najboljši možen način. Ponekod je treba pogledati rešitve, ki jih imajo za takšna, tudi statusna, organizacijska in druga vprašanja v drugih državah, kjer imajo že daljšo tradicijo profesionalnih vojsk in tudi prilagoditi ustrezne rešitve našim situacijam in našim možnostim.

V skladu z dogovorom ob vstopu v zavezništvo bo slovenska država v naslednjem obdobju postopno povečevala delež sredstev za Slovensko vojsko. Torej materialna, finančna sredstva niso tisti omejitveni dejavnik, ki bi omejeval nadaljnji razvoj Slovenske vojske. Teh sredstev je po naši skupni oceni že danes za to stopnjo sorazmerno dovolj in se bodo v naslednjih letih tudi še postopno povečevala. Torej materialni okvir bo ta država zagotavljala. Slovenska vojska, njeno vodstvo in seveda Ministrstvo za obrambo pa morajo zagotoviti, da bodo uporabljena na najboljši možen način z ustrezno opremo, zato da bo vojska ustrezno organizirana, motivirana, pripravljena in da bo opravljala svojo funkcijo tako kot tudi naši državljani pričakujejo od nje."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani