Pismo predsednika republike na pisanje Dragice Korade v Večeru

Ljubljana, 01/06/2004 | sporočilo za javnost

Spoštovana gospa Dragica Korade,

Vaš komentar z naslovom Sobotaža me je prizadel. Ko s simpatijo sprejmete gesto Irene Grafenauer, ki ji tudi sam skušam po najboljših močeh pomagati, morate ob tem z levo roko ošvrkniti predsednika države. Češ, on pa o bolezni tako nerad govori, za razliko od svetlega zgleda Irene Grafenauer. S kakšno lahkotnostjo včasih novinarji stresate svoje trditve! Pa ste se vsaj za trenutek skušali vživeti v kožo nekoga, ki se sooča s takšnimi situacijami?

Ni res, da o soočanju z rakom ne bi javnosti dovolj povedal - v nekaj intervjujih po operaciji tumorja leta 1999 - sem govoril o tem. Po poslabšanju sem maja 2002 o tem dokaj obširno govoril v nedeljski oddaji na televiziji Slovenija in povedal, da se je stanje na pljučih stabiliziralo. V več intervjujih sem govoril o spremembi življenjskega načina, kako se soočam z boleznijo. In to ravno zato, da bi svoje izkušnje in voljo prenesel tudi drugim. Jim povedal, da rak ne pomeni nujno takojšne smrti, ampak da življenje še teče in da človek lahko opravlja naprej svoj posel, kakršenkoli, celo vodenje države. Čeprav je v določenih trenutkih morda vse izgledalo že brezizhodno.

Je pa res, da ne odgovarjam rad na vprašanja o zdravju, kadar čutim, da novinarja ne zanima človeški vidik zgodbe, ampak gre bolj za politično špekulacijo, za to, da bi končno dobil ali potrdil zgodbo, da gre nekaj narobe.

dr. Janez Drnovšek
predsednik republike

napredno iskanje