archived page

Intervju za Radio Krka

Novo mesto, 19.1.2010  |  intervju


ikona avdioIntervju za Radio Krka

Vir: Radio Krka


Voditeljica: Drage poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni. Pozdrav pa tudi našemu današnjemu gostu, predsedniku države dr. Danilu Türku. Dobrodošli.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.

Voditeljica: V naš studio ste prišli z obiska Bele krajine, kjer ste se seznanili z razmerami na tem območju, obiskali nekatera belokranjska podjetja in se pogovarjali s semiškim in črnomaljskim županom, Ivanom Bukovcem in Andrejem Fabjanom. Mimogrede, metliške županje, Renate Brunskole, ni bilo na tem srečanju, saj ste Metliko že obiskali lani. Kako pravzaprav ocenjujete te pogovore in tudi seveda celoten obisk Bele Krajine?

Dr. Danilo Türk: Najprej bi povedal, da sem v Beli Krajini večkrat. Bil sem tudi pretekli teden v Vinici na srečanju društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Bil sem, kot ste rekli, v Metliki posebej, danes še v Semiču in v Črnomlju in moram reči, da nekateri razvojni problemi te pokrajine zahtevajo posebno pozornost. To je pokrajina, ki je v posebnem zemljepisnem položaju, ki je ob hrvaški meji in s tega stališča nekoliko prikrajšana za prednosti razvoja, ki bi ga imela v kakšnem drugem geografskem položaju. Ima tudi izrazite probleme infrastrukturne povezanosti z ostalimi deli Slovenije in te težave vplivajo na možnosti za gospodarski razvoj. To so take vrste problemi, ki jih mora država opaziti, in s katerimi se mora država ukvarjati. Verjamem, da bi bilo prav tretjo razvojno os, o kateri se veliko govori, sedaj razviti tako, da bi bil to projekt, ki se v nekem srednje do dolgoročnem obdobju tudi uresniči. Ne kot kulturološki projekt za neko zelo oddaljeno prihodnost. Mislim, da smo prišli v položaj, ko moramo ta projekt razviti z veliko resnostjo in tudi poiskati sredstva mednarodnega financiranja zanj. No in seveda, da bi to dosegli, je treba najprej imeti popolnoma izdelan projekt in zavzemam se za to, da bi se ravno s tem projektom pohitelo. Kajti okrog tega se potem lahko razvijejo vse druge naloge, ki bodo pomagale k dolgoročnemu napredovanju Bele Krajine. Jasno, govorili smo tudi o nekaterih bolj neposrednih vprašanjih, govorili smo tudi o stanju v nekaterih podjetjih in nekaterih novih možnostih, ki jih podjetja imajo.

Voditeljica: Morda kaj konkretnega?

Dr. Danilo Türk: No, mogoče bi za ilustracijo omenil Iskro v Semiču, ki je ta čas že izšla iz recesije. Ima veliko naročil in ima naročila, ki omogočajo, da se uveljavlja kot, rekel bi, svetovno vodilni proizvajalec proizvodov na svojem področju. Tu sem bil seznanjen z nekim zanimivim novim izzivom, kajti če bi hoteli sedanje tržne priložnosti izkoristiti, bi morali nekaj več vložiti v obnovo tehnologije, kar se zadnjih 15 let ni dogajalo in tudi do pred kratkim ni nihče pričakoval, da bodo lahko določene proizvode uspešno in svetovno prodajali. Zdaj imamo tu neko dilemo. Ali verjeti, da smo še vedno v recesiji in da je potemtakem situacija, rekel bi, slaba. Ali pa verjeti, da smo že zunaj recesije, ko gre za Iskro v Semiču, in da je treba z večjo ambicioznostjo omogočiti nekaj državne pomoči za novo investicijo, ki bo omogočila odprtje stotih novih delovnih mest. No, tako bi bila ta situacija predstavljena, razloženo pa je bilo, da je to nekaj povsem novega, da so do teh spoznanj prišli v zadnjih tednih, ko so začela prihajati velika nova naročila. Ta primer dajem zaradi tega, ker se mi zdi, da moramo v Sloveniji v tem času, ko se svetovna recesija marsikje končuje, zelo skrbno pretehtati priložnosti, ki se na novo pojavljajo. V tem primeru, ki ga omenjam, gre za priložnost, ki lahko v kratkem obdobju da sto novih delovnih mest. In to za Semič ni malo. Poleg tega, tehnološko so v Iskri – tako mi zagotavljajo – pripravljeni, da v devetih do dvanajstih mesecih posodobijo tehnologijo, kajti sami so tehnološko podjetje že precej razvijali, ne pa na čisto vseh področjih. No, in seveda, ker vidimo en izrazit primer priložnosti, se mi zdi prav, da bi to priložnost izkoristili in da bi država tudi pomagala.

Voditeljica: No, Bela krajina, tako kot Pomurje, zahteva poseben status v Sloveniji. Drugače povedano, državno pomoč. Brezposelnost je visokih 15 odstotkov. Tudi sami ste videli, kakšne so gospodarske razmere, čeprav ste povedali, da ste optimist. Ampak kljub vsemu, menite, da je, da bi bila Bela krajina upravičena do te državne pomoči?

Dr. Danilo Türk: Najprej bi rekel takole: sem optimist v tistih, rekel bi, izrečno določenih posamičnih področjih, kjer se priložnosti že pojavljajo. Teh priložnosti se ne sme zamuditi. Tu sem optimist. Nekoliko bolj, rekel bi, previden sem pri ocenah, ko gre za dolgoročne projekte, kot je tretja razvojna os. Mislim, da možnost imamo, samo zahtevalo se bo veliko več energije in prepričanosti v ta projekt, da ga bomo lahko pognali. In potem je tu še tak problem, kot je nezaposlenost. Nezaposlenost se je povečala, ampak prehitre primerjave s Prekmurjem tudi niso na mestu, kajti v Prekmurju so nekateri problemi, kot je zdravstveno stanje prebivalstva, kot je obolevnost, kot je tudi določena nagnjenost k psihološkim problemom med ljudmi precej večja. Skratka, ni popolne primerjave in pri nezaposlenosti je tudi tako, da na nekaterih področjih, zlasti na področju socialne skrbi za starejše, kot sem danes izvedel, ni dovolj kandidatov za delo. Skratka, ta nezaposlenost ima tudi neko strukturno značilnost, ko za dela, ki so na voljo, ljudi ni mogoče dobiti, da bi jih prevzeli. No, vse to pripovedujem zaradi tega, da bi pojasnil: Bela krajina prav gotovo potrebuje posebno pozornost, potrebuje določeno pomoč, ampak treba je zelo precizno določiti, katere vrste pomoči bodo pomagale.

Voditeljica: Je ena od rešitev – teh ste nanizali kar nekaj – tudi ustanovitev pokrajin? O tem se že vrsto let pogovarjamo, ampak kot kaže, do teh še nekaj časa ne bomo prišli.

Dr. Danilo Türk: Nisem prepričan, da se o pokrajinah pogovarjamo na pravi način, se pravi, na tak način, ki dejansko da dober rezultat. Ne gre za to, da bi slovenski zemljevid preprosto razdelili na pokrajine in dodali novo birokracijo. Mislim, da imamo v Beli Krajini dober primer, ki kaže, kako je ta pokrajina posledica, rekel bi, povezovanja občin. Danes sem bil v Semiču in Črnomlju in vidim, da je veliko tega povezovanja v neko skupno pokrajinsko vizijo. Tudi če pogledamo razvojno cono na območju nekdanjega rudnika Kanižarica, vidimo, da se je tam razvila dejavnost, ki se da še širiti, in ki je pomembna za celotno območje. Skratka, zdi se mi, da bi bilo prav pokrajine graditi od spodaj navzgor. Iz povezovanja občin v take enote, ki so smiselne. In tu je bilo narejenega razmeroma malo.

Voditeljica: Koliko pokrajin naj bi bilo po vašem mnenju?

Dr. Danilo Türk: Vidite, če bi odgovoril na to vprašanje tako, bi rekel, prepričano in odločno, bi bilo narobe. Kajti, kot sem dejal, pokrajine morajo nekako nastati od spodaj navzgor. Sam pa nekako imam vtis, da število pokrajin ne bi smelo biti preveliko. Recimo šest, sedem pokrajin mogoče. Ampak spet, prosim, da tega ne razumete kot nek predlog, ampak preprosto kot občutek na podlagi srečanj, ki jih imam, kadar potujem po Sloveniji in se srečujem z ljudmi v občinah. Zdi se mi, da kjerkoli najdemo tako naravno povezovanje občin, je to še najboljša pot k postopnemu oblikovanju pokrajin.

Voditeljica: Pogovarjam se s predsednikom države, dr. Danilom Türkom. Do dela vlade ste, dr. Türk, pogosto kritični, češ da ne ukrepa dovolj odločno.

Dr. Danilo Türk: Verjamem, da so krizni časi taki, ko je treba odločno ukrepati in ko se mora videti, da vlada ukrepa odločno. Včasih smo imeli razprave, ki so postale zelo, rekel bi, kompleksne, zelo komplicirane. In to ni bilo dobro. Verjamem, da so tudi določeni ukrepi, kot je na primer jamstvena shema, zahtevali preveč časa za razpravo. Tako, da kar naprej ponavljam to svojo željo, da bi vlada nekako pristopila k vprašanjem s čim boljšim občutkom za vodenje države, za to, da pokaže smer in da odločno predlaga napredovanje, ukrepe. Seveda moramo vsi državljani razumeti, da se tu lahko zgodi tudi kakšna napaka. Menim, da kakšnih hudih napak ni bilo v preteklosti, ampak bolje bi bilo, da bi se odločalo hitreje in z večjim občutkom ter z boljšim vtisom odločnosti.

Voditeljica: Kako pa ocenjujete zadnje dogodke v ministrskem zboru? Bi moral minister za okolje in prostor, Karel Erjavec, odstopiti? Mimogrede, Pahor je predlog za njegovo razrešitev v parlament poslal danes. Morda še to: so vas zmotile nerodne izjave finančnega ministra Križaniča pa izjave zdravstvenega ministra Miklavčiča v zvezi z vodomati ali pa spor med pravosodnim ministrom Zalarjem in vrhovno državno tožilko Brezigarjevo?

Dr. Danilo Türk: Našteli ste kar nekaj primerov, ki kažejo, da smo imeli preveč obravnavanja raznih vprašanj, za katera bi bilo bolje, da se obravnavajo znotraj vlade, da ne pridejo v javnost kot velike teme. Seveda, to ne pomeni, da javnost zanje ne bi smela vedeti. Ampak preprosto se mi zdi, da je naš celotni javni prostor naravnan k neskončnemu obravnavanju vseh tem. Tu ima marsikdo odgovornost, tako pri vladi je opaziti nagnjenost k praksi, da določene teme odpre in jih potem pusti v razpravi dolgo, pa tudi pri medijih je nekaj tega veselja, da probleme potencirajo, zato da so potem medijsko bolj zanimivi. Glejte, eno in drugo je dopustno. Nič od tega ni katastrofa, ampak ker smo v časih, ki zahtevajo odločanje, bi predlagal, da se tu stvari malo umirijo, da je v našem razpravljanju manj obtoževanja in da bi bilo več občutka za to, da naj se razprava skrajša in naj se odloča hitreje.

Voditeljica: No, po svojih močeh si tudi vi prizadevate domačemu gospodarstvu iz krize. Tako ste z delegacijo slovenskih gospodarstvenikov nedavno obiskali Katar in Kuvajt. Lani ste bili na podobnih obiskih na Kosovu, v Bolgariji, Jordaniji. So to mogoče novi trgi za slovensko gospodarstvo oziroma dodatni trgi? Je prišlo do kakšnih konkretnih dogovorov?

Dr. Danilo Türk: To so dodatni trgi in mi smo v preteklem letu občutili, kako ranljivi smo zaradi prevelike odvisnosti od trgov v Evropi, zlasti v Evropski uniji in na Balkanu. Moramo razširiti svoja področja delovanja. Gospodarstveniki, ki potujejo z mano, mi pripovedujejo o poslih, ki so jih že sklenili in o nekaterih, ki jih še pripravljajo. Zdaj je v svetu dobra klima za nove posle in mislim, da moramo vsi v naši državi prispevati k temu, da bodo podjetja prodirala v svet. Sam to počnem, to počne tudi predsednik vlade, tudi drugi in verjamem da bomo imeli v nekaj letih dobre rezultate. Nekatere že imamo in najbolje je o tem vprašati gospodarstvenike.

Voditeljica: Pred slabim tednom ste se na Brdu pri Kranju in na Vinici v Beli Krajini srečali s Hrvaškim predsednikom, Stipetom Mesičem, ki 18. februarja končuje svoj drugi petletni predsedniški mandat in ga predaja novoizvoljenemu Ivu Josipoviću. No, lani so se slovensko-hrvaški odnosi otoplili, k čemur je v veliki meri prispeval arbitražni sporazum. Verjetno pa tudi pogosta srečanja med premierjema obeh držav, Pahorjem in Kosorjevo. Premierja napovedujeta tudi razplet glede Nove Ljubljanske banke, krške nuklearke in ostalih odprtih vprašanj. Smo zdaj na pravi poti?

Dr. Danilo Türk: Upam, da smo. Verjamem, da imata Slovenija in Hrvaška veliko več razlogov za iskanje odgovorov na razna odprta vprašanja kot pa za odlaganje teh odgovorov. Zelo dobro je, da je v drugi polovici lanskega leta prišlo do napredka pri reševanju vprašanja državne meje na kopnem in na morju in s tem povezanih vprašanj. Sam sem od vsega začetka, kar je bil Rehnov drugi predlog dan na mizo, se pravi od 15. junija lani, dosledno zagovarjal, da je to dober predlog, da je to dober sporazum, ki omogoča pravično rešitev, tako ki bo tudi ustrezala slovenskim nacionalnim interesom in, da bi bilo zato prav, da ga Slovenija sprejme. No, veseli me, da se je to tudi zgodilo, četudi ni bilo vselej lahko. Kajti, kot veste, v prvih dveh tednih tega sporazuma, tam med 15. junijem in 1. julijem do odstopa takratnega predsednika hrvaške vlade, Iva Sanaderja, je bilo videti, kot da je Hrvaška dokončno zavrnila ta predlog. No in kasneje se je izkazalo, da temu ni tako in dobro je, da je Slovenija vztrajala pri opravljenem Rehnovem predlogu, ker je ta predlog dober. Verjamem, da bo uspešnost pri tem vprašanju omogočala tudi bolj uspešno iskanje odgovorov na ostala vprašanja. Vendar ne bi želel hiteti. Kajti pri ostalih vprašanjih se moramo še pogovarjati, namreč lahko bi se reklo, da pri varčevalcih Ljubljanske banke pravno gledano ni potrebe za kakšnim novim izvirnim reševanjem. Ampak tu sta predsednika vlad sklenila, da se bodo stvari proučile. Proučevanje ni nikoli škodljivo, vendar ne bi bilo prav že zdaj karkoli sklepati. Mi imamo stališča glede tega in drugih vprašanj, ki jih Slovenija ni spremenila. In tu bo treba z določeno mero previdnosti ocenjevati, kako daleč in kdaj lahko napredujemo.

Vodeiteljica: Kaj menite, kako bosta lahko sodelovala z gospodom Josipovićem?

Dr. Danilo Türk: Upam, da zelo dobro. Moram reči, da tudi z dosedanjim predsednikom Mesićem nisva sodelovala slabo. Tu je bilo nekaj situacij, ko so bile uporabljene na Hrvaški strani nekatere besede, ki sem jih ocenil kot neprimerne in to sem tudi javno povedal. To je bila neke vrste razprava, kakršne si nisem želel in do te je od časa do časa prišlo. Ampak, če se gleda celotno obdobje teh dveh let, moram reči, da sva oba predsednika večkrat skupaj nastopila za umirjanje razmer, kot pa v kakšnem malo bolj razburkanem pogovarjanju. Tako da tega dveletnega obdobja ne morem oceniti drugače kot pozitivno. To je bilo dobro obdobje. Verjamem pa, da bi bilo treba s predsednikom Josipovićem napraviti en tak temeljit pregled, bilanco, ugotoviti, kaj druga stran misli o vprašanjih, ki so zdaj odprta, in verjamem, da se bo dalo pogovarjati. Oba sva privržena načelu vladavine prava, človekovim pravicam, pravni državi, pravnemu urejanju problemov in upam, da bo tudi to pomagalo, da bomo dobro napredovali.

Voditeljica: Telefonsko sta se že slišala?

Dr. Danilo Türk: Ne. Takrat, ko so bile volitve končane, sem ga klical iz Katarja, mislim, ampak takrat nismo mogli vzpostaviti zveze. Potem sem mu pisal čestitko in odgovoril tudi na njegovo povabilo, da bom prišel na njegovo svečano prevzetje funkcije, 18. februarja. Takrat se bova verjetno prvič tudi videla in imela, upam, nekaj priložnosti za pogovor. In potem bi želel, da bi novi predsednik Josipovič kmalu obiskal Slovenijo. Verjamem, da je za vsakega novo izvoljenega predsednika dobro, da obišče sosednje države. In o tem bi se rad z njim pogovarjal ob priložnosti njegove inavguracije.

Voditeljica: Pa se vrniva na Dolenjsko. Novembra lani ste obiskali tudi novomeško občino in tukajšnja romska naselja, se pogovarjali o romski problematiki in možnostih boljšega sobivanja. V slovenski javnosti pa je pred kratkim močno odmeval pokop Romkinje, ki je terjal celo poseg varuhinje človekovih pravic, dr. Zdenke Čebašek Travnik. Kakšen je vaš pogled na tovrstne težave?

Dr. Danilo Türk: Te težave, o katerih sem izvedel iz medijev v zvezi s tem primerom, ki ga omenjate v Škocjanu, so me zaskrbele. Potem sem poklical varuhinjo za človekove pravice, dr. Čebašek Travnikovo, in sva se o tem pogovarjala. Dogovorila sva se, da bo ona v tej fazi s pomočjo organov za notranje zadeve in drugih virov dobila kompletno predstavitev položaja in da mi bo o tem kaj več povedala, ko bo imela popolno sliko. Še naprej se nameravam zanimati za ta primer in mislim, da bi morali vsi v Sloveniji dobro razmisliti o sporočilu tega dogodka, teh težav, ki so nastale v zvezi s pokopom te preminule Romkinje. Moj zaključek iz tega je, da moramo s toliko večjo vnemo gledati na pozitivne primere, ki jih imamo. Dostikrat smo podvrženi raznim občutkom, ki jih povzročajo negativni primeri. Ampak, ko sem bil nazadnje v Novem mestu, smo obiskali med drugim tudi Šmihel in tam sem se obširno pogovarjal s tamkajšnjimi Romi in drugimi ljudmi, ki živijo v tistih krajih. Ugotovil sem, da je tam nastalo dobro sožitje, da je nastalo tudi dobro sodelovanje med Romi in našimi organi za notranje zadeve, našo policijo, da so se vzpostavile razmere, v katerih je dobra raven zaupanja. Rad bi, da bi taki primeri, kot je šmihelsko sožitje in napredek, ki ga imamo, bili tudi vir navdiha za druge. Rad bi, da bi pozitivne primere čim bolj upoštevali.

Voditeljica: Dovolite mi še nekaj kratkih vprašanj, ki na žalost delijo slovensko javnost. Kako gledate na poimenovanje Titove ceste in zahteve za Trg Demosa v Ljubljani pa vnovično preimenovanje Letališča Jožeta Pučnika v Letališče Brnik? In seveda ne moreva mimo tega: se je polegla razprava o spornem odlikovanju gospoda Ertla?

Dr. Danilo Türk: Najprej, glede dosedanjih imenovanj cest, avenij, letališča nimam nobenih ugovorov. Mislim, da tudi sedanja razprava o tem, da bi letališče Jožeta Pučnika preimenovali ali ponovno spremenili v nekaj drugega, ni dobra. Nisem za to. Mislim, da je prav, da spoštujemo spomin na pokojnega Jožeta Pučnika, ki je bil velika osebnost in je veliko naredil za neodvisnost in demokratizacijo Slovenije in glede na to, da je odločitev o imenovanju letališča že bila sprejeta, je prav, da ostane. Tako da tu bi rad bil popolnoma jasen. Tudi za druge spremembe imenovanj nisem. Je pa tako, da lahko tudi kakšen trg ali kakšno ulico poimenujemo še po kom. Sam sem povedal, da sem privržen temu, da bi kakšno ulico ali trg imenovali po Demosu, ki je bil pomembno gibanje naše demokratizacije in osamosvojitve. In tudi ime samo je tako, da ima lastno sporočilno vrednost. Demos kot ljudstvo, kot osnova demokracije. To se mi zdi lepo in mislim, da bi bilo prav, da se najde primerna rešitev. No, in končno, kar zadeva odlikovanje, ki ste ga omenili. Dal sem odlikovanje gospodom, dr. Času, gospodu Ertlu, gospodu Jesenku in moram reči, da nisem spremenil svojega mnenja. To so ljudje, ki so bili zaslužni za neko pomembno varnostno akcijo. Vaši poslušalci, zlasti tisti iz okolice Krškega in teh krajev, se bodo verjetno spomnili, kako so bile takrat razmere napete in kako pomembno je bilo, da je bila policija ne samo dobra ampak tudi dobro vodena. Naša milica v tistem času. Upam pa, da se je ta razprava nekoliko polegla. To opažam, da v medijih nekako ni več tako velika tema in bi rad, da pri tem tudi ostane.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani