archived page

Predsednik sprejel predstavnike slovenskih manjšin iz sosednjih držav

Ljubljana, 7.2.2010  |  govor


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za predstavnike slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške ob slovenskem kulturnem prazniku
Ljubljana, 7. februar 2010


Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob slovenskem kulturnem prazniku priredil sprejem za predstavnike slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske (foto: Daniel Novakovič/STA)Dragi rojaki,
spoštovani gostje,

danes v Sloveniji spet praznujemo kulturni praznik. To je pomemben dan, kajti slovenski narod je nastal s kulturo. Slovenski narod je nastal kot kulturni narod in iz kulture slovenskega naroda je izšlo vse - njegova politična zavest, njegovo mesto v Evropi, njegova država in iz kulture izhaja tudi njegova prihodnost.

Včasih razmišljamo o tem, kako je kultura, ki je bila nekoč tako izjemno pomembna za oblikovanje naroda, sčasoma - potem, ko je Slovenija naposled ustvarila svojo državo - izgubila nekaj svoje prvotne pomembnosti. Rad bi, da o takih idejah, o takih razumevanjih razmišljamo zelo kritično. Kultura morebiti danes ni vsepovsod v prvih črtah prizadevanja za napredek, ni najbolj vidna, ni vedno obravnavana kot del poti naprej. Vendar, če nekoliko temeljiteje razmislimo, vidimo, da je ravno v teh časih, v časih svetovne recesije in izhoda iz recesije, ko se oblikujejo tudi novi vzorci razvoja držav in narodov, za slovenski narod spet prav kultura tisto, kar nas bo peljalo naprej in kar nam bo dalo pravo definicijo.

V Sloveniji moramo kultivirati vse vidike našega življenja. Napredovati moramo v bolj razvit, izobražen, napreden, inovativen, z eno besedo bolj kulturen narod. Kultura ni samo umetnost in znanost. Umetnost in znanost sta najbolj žlahtni vsebini kulture. Kultura je veliko več. Kultura je tudi stvar naših medsebojnih odnosov, stvar našega načina življenja. In kadar razmišljamo o kulturi v tem najširšem pomenu in nenehnem vitalnem pomenu, ki ga kultura ima za naš narod in za našo prihodnost, ne moremo mimo takih temeljnih pojmov, kot je skupni slovenski kulturni prostor in vse novo, kar v tem skupnem slovenskem kulturnem prostoru nastaja.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob slovenskem kulturnem prazniku priredil sprejem za predstavnike slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske (foto: Daniel Novakovič/STA)Če pogledamo danes okrog sebe in v kraje, kjer nastajajo nove stvari, potem ne moremo spregledati na primer določenega napredka in obetov, ki jih vidimo v Benečiji, v Špetru, ki je v preteklih desetletjih dal ljudem kulturno vsebino, jezik, izobrazbo in ki se danes vključuje v nadaljnji razvoj slovenskega naroda in tega dela Evrope z zanimivim projektom multikulturnega centra, ki bo, upam, povezal vsa iskanja v slovenski kulturi in vse povezave z drugimi kulturami. Ko govorim o tem primeru moram seveda takoj povedati, da sem ga izbral zato, ker je posebno izrazit. Takih primerov, ki bi kazali na vitalnost slovenske kulture v vseh delih slovenskega naroda, tukaj v Republiki Sloveniji kot tudi v sosednjih državah in drugod, bi lahko našli še veliko. Toda izbral sem en primer, ki se mi je zdel posebej značilen za ta naš čas - čas, ki je čas iskanja in usmerjanja k novemu. Seveda pa je to usmerjanje k novemu nekaj, kar zahteva nenehno skrb za tiste temelje, za tiste osrednje vsebine, ki predstavljajo ogrodje prizadevanja za slovenski kulturni razvoj in za to, da bo slovenski kulturni prostor še naprej živ in močan.

Tu ne moremo mimo takih temeljnih vrednot, kot so mednarodnopravna ureditev, kot so mednarodne pogodbe, ki definirajo položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. V pogovorih, ki smo jih danes imeli, je bilo zaradi tega veliko besed o tem, kako je nezamenljiva osnova vsega razvoja - ne samo, ko gre za položaj Slovencev v Italiji, ne samo, ko gre za slovenski kulturni prostor, ampak tudi, ko gre za celoto odnosov med Slovenijo in Italijo - prav mednarodnopravna podlaga teh odnosov. Osimski sporazumi, sklenjeni sicer v drugačnem času, v drugih okoliščinah, ampak z določbami, ki se nanašajo na položaj narodnih skupnosti, so temeljna, trajna, rekli bi večna podlaga kulturnega razvoja.

Enako ali mogoče še nekoliko bolj dramatično to velja tudi za Avstrijsko državno pogodbo - pogodbo, sklenjeno v nekem drugačnem času, na način, ki je bil lasten tistemu času, vendar z vsebino, ki je za usodo slovenskega naroda v Avstriji in za usodo slovenske kulture izjemno pomembna še danes, ki je nezamenljiva podlaga vsemu, kar se danes snuje za naprej in kar je nekaj, kar moramo stalno ne samo imeti v mislih, ampak tudi razumeti in upravljati kot del, kot podlago naše politične in vsakršne druge akcije. Sedmi člen Avstrijske državne pogodbe ostaja bistveni del ogrodja skupnega slovenskega kulturnega prostora. In če se danes veselimo napredka, ki ga lahko vidimo na primer tudi pri Slovencih na Štajerskem, lahko vidimo, da se prav s tem napredkom približujemo tistemu, kar je Avstrijska državna pogodba nekoč zahtevala in kar zahteva še danes za vse.

Takih sporazumov nimamo z vsemi sosednjimi državami, imamo pa razumevanja. Ta razumevanja, ki smo jih ustvarili v preteklosti s sosednjo Republiko Madžarsko moramo zagotoviti in uresničevati. Včasih smo razočarani, ko vidimo, kako gre za razmeroma majhna finančna sredstva, ki zmanjkajo in ki jih tako rekoč trajno manjka za to, da bi se uredil potreben nivo šolstva in kulturne pomoči Slovencem v Porabju. Včasih nas to žalosti. S tem ne moremo biti zadovoljni in to je treba našim partnerjem na Madžarskem vselej znova povedati. Tudi današnja priložnost je taka, da je prav to tudi javno izreči.

Končno, s sosednjo Republiko Hrvaško nimamo posebnih sporazumov, nimamo takih mednarodnopravnih podlag. Imamo tudi povsem drugačno zgodovino, imamo za sabo obdobja, ki so prinesla nekaj živčnosti, imamo pa ta čas razmere, ki so prinesle marsikatero olajšanje in veliko upanja. Zato bi rad ta svoj nagovor zaključil ravno z idejo upanja. Pred letom dni, ko smo se sestali tukaj, smo imeli priložnost izraziti tudi določeno zaskrbljenost nad stanjem slovensko-hrvaških odnosov v tistem času in zaskrbljenost nad tem, da ne bi taki odnosi slabo vplivali na položaj Slovencev na Hrvaškem. Tisto obdobje je zdaj za nami. Imamo nov začetek, imamo nove naloge. Te naloge še niso vse uresničene, vendar smo na dobri poti in verjamem, da bomo ravno z vzpostavljanjem take dobre nove atmosfere vzpostavili tudi nove podlage, ki bodo omogočale, da bodo Slovenci na Hrvaškem del tega skupnega slovenskega kulturnega prostora, del vseh vezi, ki povezujejo Slovenijo in Hrvaško. Morda bomo kdaj sprejeli tudi kakšno pravno bolj zavezujočo osnovo za nadaljnji razvoj. Tudi ta misel izkazuje upanje, ki bi ga rad izrazil ob današnji priliki.

Današnja priložnost je čas za razmislek o naši kulturi, o našem kulturnem položaju in o naši kulturni prihodnosti. Želim vam vsem, ki delate v kulturnih organizacijah, v kulturnih društvih, pa tudi v medijih, v političnih organizacijah Slovencev, veliko uspeha v naslednjem letu. Verjamem, da bomo čez leto dni spet lahko delali bilanco, tako kot smo to delali danes. Čaka nas še udeležba na nekaj prijetnih prireditvah, ki so značilne za ta dan, za 8. februar. Želim vam prijetno bivanje v Ljubljani in prijetno počutje in dober občutek ob nagradah, ki bodo danes podeljene tistim umetnikom in umetnicam, ki so se v zadnjem obdobju še posebej izkazali v kulturnem razvoju Slovenije. Hvala lepa in veliko lepega še naprej.


Zahvala predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darka Šonca:

Spoštovani gospod predsednik,
dragi rojaki,

dovolite mi, da se vam v imenu povabljenih na sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku iskreno zahvalim za povabilo in vašo pripravljenost, da nadaljujete in ohranjate to lepo tradicijo.

Jutri bodo slovenska društva, ustanove, klubi in tudi srca posameznikov izpolnjena s posebno plemenitimi in privzdignjenimi občutki - da smo pripadniki enega najbolj trdoživih, delovnih in nadarjenih narodov v Evropi, da smo na kot stoletja zatiran in tlačen narod ne le obstali, ampak na tem prostoru dali svoj prispevek k znanstvenemu, gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu napredku.

Naše sanje so se uresničile in imamo svojo državo, Slovenijo. Morda smo nekoliko razočarani, ker vsi Slovenci ne živimo v eni državi, vendar smo prepričani, da bodo meje, ki sekajo narodno telo, v združeni Evropi čedalje bolj zrahljane in da bodo tudi težave, ki jih občutimo onkraj slovenskih državnih mej, postopno skopnele.

Kultura naših prednikov in staršev nas spremlja vse življenje. Ko iščemo svoje posebnosti in drugačnosti, obujamo in negujemo ravno kulturo, iz katere izviramo. Zavedamo se tudi, da moramo iskati vezi, podobnost in vse tisto, kar nas povezuje z narodom in okoljem, v katerem živimo. Vse, kar je v domovini Sloveniji samoumevno in včasih celo malo vredno, kot sta jezik in kultura, moramo vsak dan, z vso težo vsakodnevnih človeških skrbi, ki jih nosi življenje, na novo utrjevati, znova graditi in obnavljati naše bogato kulturno izročilo.

Gospod predsednik, verjamem, da razumete poseben položaj Slovenca, ki živi izven meja domovine. Vaše razumevanje in podpora bosta spodbudila duh napredka in ves naš trud ne bo samo prizadevanje za golo preživetje in obstoj slovenske skupnosti, ampak nov zagon h krepitvi sožitja, ljubezni, odprtosti, duha svobode in dobrote - vrednot, ki jih je opeval France Prešeren in ki so tudi vrednote združene Evrope.

Spoštovani predsednik, iskreno vam čestitam ob kulturnem prazniku.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani