archived page

Intervju za Radio Robin

Nova Gorica, 4.3.2010  |  intervju


ikona avdioIntervju za Radio Robin

Vir: Radio Robin


Voditeljica: Gost Radia Robin, spoštovani poslušalci, je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Dober dan voščim in seveda dobrodošli na Goriškem.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.

Voditeljica: Če ste se konec oktobra veselili z najstarejšo Slovenko v Domu upokojencev Nova Gorica, pa se ob tokratnem obisku v naših krajih srečujete tudi z manj prijetnimi temami in težavami, ki tarejo Primorce. Kakšen je torej vaš vtis oziroma kakšno sliko ste si ustvarili po tem, kar ste slišali in si tudi ogledali?

Dr. Danilo Türk: Ponovno sem lahko ugotovil, da Primorci niso ljudje, ki bi dovolili, da težave, ki jih tarejo, kakorkoli prevladajo. Verjamem, da je tudi sedaj na Primorskem in tu na Goriškem in v okolici več govora in več pozornosti namenjenih rešitvam kot pa samim problemom. Danes sem se pogovarjal o različnih področjih, o različnih dejavnostih, o gospodarstvu, o univerzi, o novih tehnoloških rešitvah, o skrbi za tehnično kulturo, za mlade ljudi itd. Skratka, o celem razponu vprašanj, vključno tudi s socialnimi vprašanji itd. Vidim, da Goriška ostaja kreativen in optimističen center Slovenije, kar se mi zdi, da je za našo državo pomembno, kajti iz goriškega primera se da narediti tudi kakšen nauk za druge.

Voditeljica: Pa vendarle, gospodarska kriza in recesija nista prizanesli, tudi Goriški ne, ki se je lahko še do lani pohvalila z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, nato pa doživela hud udarec: stečaj Mipa, milijonske izgube v Hitu, Iskri Avtoelektriki, stavke, množično odpuščanje delavcev. In rezultat: največji porast brezposelnih v Sloveniji, za več kot 60 odstotkov, tudi izčrpana skladišča Rdečega križa pa Karitasa. Kako se kot predsednik države odzivate na to? Je ljudem ali bolje rečeno malemu človeku potem, ko vsakdan poslušamo očitke opozicije o razvrednotenju vladavine kapitala, sploh še moč vliti upanje v dostojno življenje in pravičnost te družbe?

Dr. Danilo Türk: Ne bi bilo dobro, da se poglablja pesimizem. Mislim tudi, da opozicija ne počne nič koristnega, če se koncentrira na to. Treba je vedeti, da je najtežje obdobje recesije za nami, da podjetja izkazujejo povečana naročila, da so možnosti tu, da se je medtem tudi našlo nekatere rešitve na socialnem področju, ki resnično pomagajo, kot so javna dela, skrb za starejše na domu in skrb za mlade ljudi in podobno. Da, skratka, obstajajo rešitve, ki pomagajo nekemu delu prizadetega prebivalstva in da za naprej moramo iskati rešitve, ki bodo omogočale zaposlovanje, kjer bo potrebno dobiti nekaj več fleksibilnosti in namesto investiranja v pričakovanja glede delovnih mest zagotavljati pravico do dela in seveda večjo fleksibilnost pri spreminjanju delovnega mesta, skladno s tržnimi potrebami. To pripovedujem zaradi tega, ker gospodarska rast se obnavlja. Seveda se ne obnavlja povsod in ne za vsa področja enako. Omenili ste Hit. Rekel bi, da je ta čas tudi primeren za to, da se najde pravo mesto za igralništvo, za turizem in za storitve nasploh v okviru širšega gospodarskega razvoja. Če se je nekoč preveč pričakovalo od tega dela gospodarstva, je danes priložnost, da se najde pravi obseg, prava mera. In verjamem, da bo ta poskus uspešen.

Voditeljica: Zdi se mi, da imamo pogosto polna usta človekovih pravic. Brezskrbno otroštvo vsekakor sodi mednje, pa da se ne spuščamo v družinski zakonik. Glede na skoraj podvojitev primerov, kot ste najbrž tudi slišali ob obisku, v katerih mora novogoriški center za socialno delo nujno ukrepati, tudi zaradi nasilja za štirimi zidovi, in nekje, kar v treh četrtinah primerov, so vpleteni otroci in mladoletni, torej je potreba po kriznem centru zanje, ki ga ne premore pravzaprav celotna Primorska, vse tja do Obale, več kot upravičena. Na potezi je sedaj ministrstvo za delo. Kaj pa lahko vi storite, da se bo ta želja v Novi Gorici vendarle končno uresničila?

Dr. Danilo Türk: Sam se redno posvetujem z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, z gospodom Svetlikom. Ta tema je del mojih posvetovanj. Danes sem med obiskom izvedel nekaj novih informacij, nekaj jih še bom in verjamem, da lahko prispevamo k temu, da bodo rešitve na socialnem področju dobre. Rekel pa bi, da tisto, kar sem slišal doslej, kaže, da je občutljivost za reševanje socialnih problemov na Goriškem dobro razvita. In tudi občutek, da je treba iskati nove rešitve, tudi za probleme socialne patologije, ki jih prinaša gospodarska situacija in večja prizadetost mladih. Tako da mi ta boljša, popolnejša slika, ki jo dobivam, omogoča, da tudi v kontaktih z relevantnimi, pristojnimi oblastmi v Sloveniji pomagam pri tem, da se bo kaj bolje reševalo.

Voditeljica: Dovolite mi, gospod Türk, ker smo tu, tik ob državni meji, posebej dovzetni za slovensko-italijanske odnose in spodrsljaje, kot je bila nazadnje uvrstitev številnih slovenskih krajev na Primorskem na zemljevid Italije s strani italijanskega šolskega ministrstva, da se dotakneva tudi tega področja. Nenazadnje se vsako leto oglasite ob dnevu spomina na fojbe. Vemo, da je Slovensko stalno gledališče v Trstu pravzaprav nekje na robu preživetja, slovenska manjšina tudi iz dneva v dan bije svoj boj. Pred kratkim je sicer končno dočakala svoj milijon evrov, sistemskih rešitev financiranja pa še ne. Kar postaja, to neprestano prosjačenje in neka negotovost, za Slovenijo celo ponižujoče, je menil minister Žekš. Se vi z njim strinjate oziroma kaj pravite na to?

Dr. Danilo Türk: Absolutno. Tu bo treba porabiti naslednje mesece za to, da se naredi dobra sistemska rešitev, kajti to, da bi vsako leto reševali nekakšno krizo, ni dobro. Tega manjšina ne zasluži. Tukaj gre za zakonske in mednarodne obveznosti, ki jih ima Italija, in tu bo treba napraviti več za to, da bi se našla sistemska rešitev. Kar zadeva Slovensko stalno gledališče v Trstu, gre tudi za to, da se najde najboljša metoda, najbolj učinkovit način upravljanja, tudi ekonomskega upravljanja gledališča. Gledališče je odigralo izjemno pomembno funkcijo povezovanja dveh kultur in mora doživeti svoj nadaljnji razvoj. Hkrati mora ta razvoj biti tudi ekonomsko dobro postavljen. Ta primer dajem zaradi tega, ker verjamem, da morata Slovenija in Italija poglobiti svoje razpravljanje o primernih novih oblikah sodelovanja. Tu zaostajamo, nismo naredili dovolj. Ne eni ne drugi. Zato me veseli, da je na Goriškem vzpostavljeno skupno evropsko združenje, ki povezuje pokrajini z obeh strani meje. Danes sem v pogovoru, ki sem ga imel z vodstvom občine, posebej poudaril, da bi zelo rad prišel na kakšno prireditev, ki bo kazala te nove vsebine, ki jih potrebujemo. In verjamem, da bi s takim dialogom lahko tudi olajšali razpravo o reševanju problemov manjšin. Tudi vsak trenutek razprave med Slovenijo in Italijo mora biti priložnost, da se o današnjih vprašanjih manjšin govori. Tudi, recimo, 10. februar, kjer je veliko oziranja v preteklost in veliko tudi neprimernih izjav, moramo mi v Sloveniji izkoristiti za to, da damo na dnevni red prava vprašanja. In med njih sodi tudi vprašanje manjšin.

Voditeljica: Ne vem, če ste prejeli že pismo predsednika Zveze za Primorsko, gospoda Gregorčiča, glede podeljevanja statusa žrtve vojnega nasilja, iz katerega so bili izvzeti mladoletni Primorci, deportirani v delovna taborišča.

Dr. Danilo Türk: Tega pisma še nisem prejel, bom ga pa seveda skrbno pogledal in pogledal, kaj lahko napravim.

Voditeljica: Če smem, bi omenila še nežnejši spol, kar seveda še ne pomeni, da tudi šibkejši. Kakorkoli, tu je 8. marec in mineva s tem tudi leto, odkar ste slovensko javnost razburili s tisto drugorazredno temo, kot ste jo označili, ob odkritju prikritega grobišča v Hudi jami. Kaj lahko letos sporočite ob tej priložnosti?

Dr. Danilo Türk: No, ob 8. marcu lahko sporočim približno tisto, kot lani.

Voditeljica: Nekako sta sovpadala ta dva dogodka.

Dr. Danilo Türk: Ja, ampak seveda sta zelo različna. Rekel bi, da je pri nas prišlo do velikega napredka, da je pri nas, če gledamo v celoti, ženski del prebivalstva celo aktivnejši, je zelo dobro izobražen in ima izredno veliko pozitivnih, velikih vlog. Spomnimo se samo naših športnic. Na zimski olimpiadi sta dve športnici dobili vse medalje in to se je opazilo. Petra Majdič je včeraj v tem, ko sem ji dal odlikovanje, videla tudi simbolično dejanje, ki nagrajuje poseben prispevek in posebne kvalitete žensk. Skratka, tukaj imamo velik napredek in če hočem poudariti bistveno prvino tega napredka, bi rekel to: ženske so na splošno zelo dobro izkoristile izobraževalne priložnosti. To velja povsod po svetu in pri nas se je tudi pokazalo, tako da mislim, da je tu bil narejen velik korak naprej. Imamo seveda problem dohodkovne enakopravnosti, ki je marsikje problematičen, napredovanja do odločilnih mest, odločujočih mest, napredovanja do najvišjih mest na univerzah, imamo številne probleme, ki zadevajo ženske v času nosečnosti in negotovost glede njihovih delovnih mest in podobno. Skratka, nikakor nočem zmanjševati problemov, ki so tudi tu. Ampak, gledano v celoti, je napredek pomemben in 8. marec je čas, da pogledamo, kaj je treba še napraviti. Kar se tiče Hude jame, bi rekel tako: takrat sem bil napačno interpretiran. Jaz sem poudaril, da ima vsakdo pravico do svojega spomina in da je tako, da politično izkoriščanje teh zgodovinskih spominov in teh bolečin ni dobro. In tega se moramo izogibati. Mi imamo v Sloveniji na žalost precej opravka s politizacijo in iskanjem političnih točk na račun preteklosti. Želel bi, da bi bilo tega manj. In za to sem se zavzel lani in za to se zavzemam tudi letos.

Voditeljica: Pravzaprav ste me že sami napeljali še na zadnjo temo, ko ste omenili Petro Majdič. Dejala je, da je prav to, da je ženska in da je Slovenka, nekako, da sta vzroka za njeno vztrajnost. In mislim, da vam njenega odlikovanja ne bo nihče očital, tako kot pri Tomažu Ertlu, ki vam je …

Dr. Danilo Türk: Bodite prepričani in dobil sem tudi nekaj pisem, kjer me državljani opozarjajo, da je Petra Majdič tvegala svoje zdravje in da ta njena športna epopeja, to njeno junaštvo ni bilo brez škode. Jaz sem to Petri Majdič tudi prenesel, to zaskrbljenost, ki jo dobivam, in ki je bila precej široko razširjena. Verjamem, da se je treba v tem trenutku predvsem sporazumeti, da Petra Majdič ne bo nekaj časa tekmovala, da bo malo bolj pazila na svoje zdravje in da bo potem pri nadaljevanju svoje športne poti dobro razmislila, kako daleč naj gre. Mi jo imamo vsi radi in bi radi, da bi bila še dolgo zdrava in uspešna in da bi zato tudi se, recimo, zdajle, ko ne bo več tekmovala v tej sezoni, svojemu zdravju resnično dobro posvetila.

Voditeljica: Ampak če čisto zaključiva s to prijetnejšo temo. Pravzaprav sva hotela napeljati na to, ali nam Slovencem vendarle primanjkuje tega kolektivnega duha, kot je na primer v športu, ko res združimo moči in držimo vsi za enega, lahko rečemo?

Dr. Danilo Türk: Seveda nam primanjkuje …

Voditeljica: Imamo take junake?

Dr. Danilo Türk: Gotovo. In veste, tu nam primanjkuje ne samo kolektivnega duha, primanjkuje nam tudi samozavesti, medsebojnega zaupanja, večjega optimizma, ki ga potrebujemo v tem času. Ni dobro, če se širijo take manire, kot je vsesplošno obtoževanje in občutek, da s tem, ko nekoga drugega obtožiš, narediš karkoli koristnega zase ali za družbo. To so zelo slabe manire, ki so se pri nas razpasle in sam sem tudi večkrat opozoril na to, da je treba s tem nehati. Mislim, da imamo na Slovenskem počasi dovolj teh razprav, ki so vse koncentrirane samo na to, kako je vse brezperspektivno, kako je vse zanič in kako so vse vrednote propadle itd. To enostavno ni res. To ni res. In neresnice se ne smejo uveljavljati. Neresnicam ne smemo dati več mesta, kot ga zaslužijo. In zaslužijo ga zelo malo.

Voditeljica: V tem optimističnem duhu, torej, se vam, gospod predsednik, iskreno zahvaljujem za ta pogovor.

Dr. Danilo Türk: Hvala tudi vam in želim vse dobro vašim poslušalkam in poslušalcem.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani