archived page

Govor Njegove Ekscelence predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za diplomatski zbor

Brdo pri Kranju, 4.2.2008  |  govor


(Velja govorjena beseda)

Spoštovani doyen diplomatskega zbora,
ekscelence,
gospe in gospodje
dragi gostje,
dovolite mi najprej, da vas vse prisrčno pozdravim na tem tradicionalnem novoletnem srečanju. Pozdravljam vas v imenu gostiteljev tega srečanja, to je v imenu predsednika Vlade Republike Slovenije in gospe Urške Bačovnik, v imenu moje soproge Barbare in v svojem imenu.

Klikni za povečavoŠe posebno pa me veseli, da vas lahko danes nagovorim kot predsednik republike in kot predsednik države, ki je v tem polletju ravno začela s predsedovanjem Evropski uniji. Vsak začetek je vznemirljiv, s seboj prinaša upanje, dobro voljo in novo energijo. Takšen je tudi začetek tega leta in takšna simbolika označuje naše letošnje srečanje.

Ob začetku leta se ozremo tudi po rezultatih in naporih preteklega leta. Leto 2007 je bilo za Slovenijo uspešno leto, čas gospodarske rasti in čas živahnega političnega življenja, ki je potekalo v duhu pluralizma. Tudi lanske predsedniške volitve so potekale v tem duhu, to je v duhu konkurence kandidatov, soočanja mnenj in resnične izbire.

Vstopili smo v območje evra in v schengensko območje. S tem se je Slovenija še močneje povezala v okviru Evropske unije.

Slovenija je lansko leto delila izkušnje večjega dela Evrope in srečnejšega dela našega planeta. Problemi, ki smo jih imeli, so značilni za razmere gospodarske rasti in napredka, mednarodnega miru in politične stabilnosti. Razumemo jih in jih obvladujemo. Hkrati s tem pa vemo, da smo del globalnega sveta, ki ga povezujejo mnogotere vezi soodvisnosti. Dobro se zavedamo naših skupnih odgovornosti v času, ki ga označujejo takšni globalni pojavi kot je komunikacijska in varnostna povezanost sveta in globalno ogrevanje.

V Sloveniji se tem globalnim izzivom in odgovornostim še posebej aktivno posvečamo sedaj, v času predsedovanja Evropski uniji. Evropska unija je globalni akter, ki razume, da je njena perspektiva zagotovljena samo v globalnih okvirih. Visoko mesto na lestvici prioritet dajemo takim vprašanjem, kot je globalno ogrevanje. Evropska unija je že sprejela sveženj ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To je bilo storjeno zaradi zavesti, da se čas za ukrepanje hitro izteka, in da je možno voditi samo z zgledom. Letos nas čakajo resne naloge v pogajanjih za izpolnitev "Avtokarte" (Road Map), sprejete na Baliju decembra lani. Vitalnega pomena je, da razumemo nujnost teh pogajanj. Vsako nadaljnje odlaganje nas vodi v nevarnost globalne ekološke katastrofe. Letošnje cilje pogajanj moramo doseči letos, če želimo pravočasno končati pogajanja v celoti in Kjotski protokol nadomestiti z novim in učinkovitim mednarodnim instrumentom.

Klikni za povečavoMorda so ta opozorila videti preveč konkretna za današnje srečanje. Vendar pa je njihova nujnost nesporna in nobena mednarodna prireditev neprimerna za to, da jih ponovimo. Tudi nedavni obisk generalnega sekretarja OZN je to potrdil. Že prihodnji teden se bo Slovenija - kot država, ki predseduje Evropski uniji - udeležila posvetovanj na sedežu OZN v New Yorku z namenom prispevati k pospešitvi mednarodne akcije za ohranitev našega planeta.

Občutek nujnosti in potrebe po hitrem ukrepanju pa nas vodi tudi v številnih drugih mednarodnih vprašanjih. Prizadevanja za uresničitev milenijskih razvojnih ciljev, za bolj učinkovito pomoč Afriki in njenem razvoju, za zagotovitev varne pitne vode, za uspešno nadaljevanje svetovnih trgovinskih pogajanj in še mnoga druga spadajo med naše nujne naloge.

Ravno tako spadajo na ta spisek krizna žarišča našega sveta. Evropska unija je v polni meri angažirana pri reševanju problema Kosova in velik del naših letošnjih naporov bo posvečen temu problemu. V tem kontekstu bo potrebno razvijati tudi ustrezno regionalno politiko do prostora jugovzhodne Evrope. Vse države tega območja morajo imeti realno perspektivo vključitve v procese evropske integracije in med člane Evropske unije. Samo stabilen regionalni okvir lahko zagotovi uspešno reševanje problemov posameznih držav tega območja.

Klikni za povečavoEvropska unija pa je angažirana tudi na drugih območjih v njeni soseščini, na Bližnjem vzhodu, v Srednji Aziji, v Afriki in drugod. V letošnjem letu bo treba okrepiti napore za reševanje palestinskega vprašanja in vprašanja miru na Bližnjem vzhodu. Potrebno bo določiti učinkovito strategijo za pomoč Afganistanu. Tudi v drugih mednarodnih vprašanjih mora biti Evropska unija aktivna in se potrjevati kot prvorazredni mednarodni dejavnik, ki v partnerstvu z drugimi bistveno prispeva k rešitvam problemov sveta. Ekonomske in finančne instrumente, ki so na voljo Evropski uniji je potrebno nenehno dopolnjevati s povečanim angažiranjem na politični ravni in z graditvijo skupne zunanje in varnostne politike. Razvijati moramo institucionalno moč in učinkovitost Evropske unije. Zato je pomembno, da se letos konča proces ratifikacije Lizbonske pogodbe in pripravi podlaga za nadaljnji institucionalni razvoj Unije v letu 2009. Ravno tako pomembno pa je, da se okrepijo prizadevanja za izpolnjevanje lizbonske strategije, namenjene povečanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva - ob upoštevanju evropskega socialnega modela in varovanja okolja.

Gospe in gospodje,
razumljivo je, da v Sloveniji posvečamo veliko pozornost nalogam, ki nam jih prinaša predsedovanje Evropski uniji. Pri tem pojmujemo Evropsko unijo kot naš skupni dom in kot garancijo boljše prihodnosti za našo neposredno soseščino, pa tudi kot zagotovilo uspešnega razvoja v globaliziranem svetu. Hkrati pa smo zainteresirani za napredek vseh drugih mednarodnih institucij, v katerih sodelujemo. Aktivno smo vključeni v delo OZN. Poleg okoljskih vprašanj se posvečamo naporom za izboljšanje na področju človekovih pravic, za hitrejši ekonomski in socialni razvoj in za krepitev globalne varnosti. Slovenija je članica Sveta OZN za človekove pravice in aktivno angažirana pri graditvi mehanizmov tega novega in pomembnega organa OZN. Smo aktivno angažirani v mirovnih operacijah, ne le na Kosovu ampak tudi v Libanonu, v Afganistanu in drugje, pripravljamo pa se tudi za udeležbo v mirovni operaciji v Čadu. Upamo, da bodo napori OZN v Afriki uspešni. Predolgo že traja stagnacija v razvoju, preveč je bilo družbene dezintegracije, nestabilnosti, oboroženih konfliktov in etničnega čiščenja. Čas je za spremembo na bolje. Podpiramo napor generalnega sekretarja OZN, ki bo jeseni letos sklical poseben vrhunski sestanek za pospešitev pomoči Afriki.


Zavzemamo se tudi za reforme OZN. Nekatere med njimi, kot na primer reforma Varnostnega sveta, so iz razumljivih razlogov upočasnjene. Vendar to ne sme povzročiti zastojev v reformnih prizadevanjih. Zavedati se moramo, da je edina globalna organizacija, ki jo svet ima, Organizacija združenih narodov, potrebna bolj kot kdajkoli doslej, njeni cilji pa bodo izpolnjeni le, če bodo njeni mehanizmi prilagojeni potrebam našega časa.

To seveda velja tudi za druge mednarodne institucije v katerih sodelujemo – za NATO, OVSE in druge. Tudi v teh je že prišlo do pomembnih sprememb, ki prilagajajo njihovo strukturo in dejavnosti. Hladna vojna je že zdavnaj za nami in potreba po prilagoditvi varnostnih struktur novim potrebam je velika. Reforme, opravljene v tem okviru, nas utrjujejo v prepričanju, da bo mednarodni sistem sposoben odgovoriti varnostnim problemom našega časa.

Hkrati pa vemo, da je preprečevanje boljše od zdravljenja. Reševanje problemov ekonomskega in socialnega razvoja, pospešeni razvoj držav v razvoju, krepitev človekovih pravic in napredovanje demokracije ter razvoj miroljubnega mednarodnega sodelovanja so nujni pogoji za trajno stabilnost in mir v svetu. Vsemu temu so namenjeni tudi napori diplomacije.

Ko vas danes pozdravljam na tem tradicionalnem novoletnem srečanju, se vam želim zahvaliti za vaš prispevek k ustvarjanju pogojev za boljši, pravičnejši, predvsem pa varnejši svet, v katerem je mednarodno sodelovanje vsak dan bogatejše, bolj razvito in bolj popolno. K temu prispevate velik delež tudi vi, spoštovani člani diplomatskega zbora. V tem duhu priznanja in zahvale za vaše delo vam želim veliko uspehov v novem letu in - kot radi poudarjamo v Sloveniji – veliko zdravja in osebne sreče.
Hvala lepa.


© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani