archived page

Govor predsednika republike na 63. zasedanju Generalne skupščine OZN

New York, 24.9.2008  |  govor

Vaš brskalnik ne podpira javascripta ali flasha, zato si ne morete ogledati videov na tej spletni strani.



Govor predsednika republike dr. Danila Türka na 63. zasedanju Generalne skupščine OZN
New York, 24. september 2008


Predsednik dr. Danilo Türk je nastopil kot govornik v splošni razpravi 63. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (FA BOBO)Spoštovani vodje držav in vlad,
spoštovane ekscelence,
spoštovani delegati,

pod modrim in navdihujočim vodstvom našega predsednika g. Miguela d'Escota začenjamo 63. zasedanje Generalne skupščine. G. predsednik, zanašamo se na vaše izkušnje in politično prodornost, sam pa bi vam rad zaželel veliko uspeha pri vašem delu.

Obenem želim izraziti svojo iskreno hvaležnost tudi vašemu predhodniku g. Srđanu Kerimu, predsedniku 62. zasedanja Generalne skupščine, ki je to skupščino vodil z vso preudarnostjo in odločnostjo.

Svoje spoštovanje želim izkazati tudi generalnemu sekretarju g. Ban Ki Munu, ki v teh nemirnih časih z neutrudnim prizadevanjem vodi ZN in zagotavlja ustrezen odziv na mnoge izzive, za katere lahko pričakujemo, da jih bo naša organizacija obravnavala.

Gospod predsednik, res je, živimo v nemirnem svetu in nemirnih časih. Nakopičeni svetovni problemi zahtevajo prave odgovore. Doba optimizma, ki jo je ustvarila globalizacija, se končuje. Zadnje sledove dvoma o tem je odpravil izbruh finančne krize v zadnjih tednih. Svet potrebuje prave odgovore na pomembna vprašanja.

G. predsednik,

če bi me prosili, naj z enim samim pojmom – in z eno besedo – opredelim današnjo ključno zahtevo politike za Združene narode, bi bil moj odgovor: živimo v času, ki zahteva preoblikovanje. To pa mora biti glavna ideja politike, ki naj usmerja delovanje ZN. ZN bi se morali obrniti k politikam, ki dajejo možnost preoblikovanja in lahko ustvarijo učinke preoblikovanja v bližnji prihodnosti.

Ta velikopotezni in splošni predlog pa očitno odpira še nova vprašanja:

Ali ZN lahko dosežejo družbeno, politično in gospodarsko preoblikovanje?
Ali ZN danes vedo, katero je ključno področje, na katerem je treba izpeljati strateško preoblikovanje, da bi ustrezno usmerili svoja nadaljnja prizadevanja?
In kaj je treba pri preoblikovanju storiti glede najobčutljivejšega mandata ZN, pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti?

Dovolite mi, da odgovorim na vsako od teh vprašanj posebej.

Ali ZN lahko dosežejo družbeno in politično preoblikovanje?

ZN so to sposobnost v preteklosti pokazali na različnih področjih svojega dela. Izvrsten primer za to so dejavnosti ZN na področju človekovih pravic. Letos bomo praznovali 60. obletnico Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Ni se treba posebej truditi, da bi spoznali, koliko spremembe, ki so se zgodile v tem obdobju, dolgujejo ravno energiji preoblikovanja, ki jo imajo človekove pravice.

Samo pomislite: ob sprejetju splošne deklaracije leta 1948 je svet izkusil enega najbolj pretresljivih trenutkov. Druga svetovna vojna se je komaj končala, po njej si svet še ni opomogel in veliko je bilo še vedno dejansko uničenega. Stalinistična represija je prevladovala v Sovjetski zvezi in velikem delu Evrope. V Aziji in Afriki je številno prebivalstvo trpelo pod jarmom kolonializma. Južna Afrika je uvedla apartheid. Kljub temu je bil to čas, ko so avtorji Splošne deklaracije o človekovih pravicah zapisali optimistično vizijo pravične družbe in boljšega sveta. Človekove pravice so bile v tem času pristna zamisel o preoblikovanju, ki je vse od takrat na čelu družbenih sprememb in razvoja.

Današnji svet, čeprav še vedno daleč od popolnega, je bistveno boljši, kot je bil leta 1948. Človekove pravice v mnogih delih sveta slavijo zmago, v drugih dosegajo stalen napredek. Številni represivni sistemi so končali na »smetišču zgodovine«. Preostalim se bo verjetno zgodilo enako. Demokracija je doživela svetovni napredek in danes pomeni način življenja številnih ljudi kot kadar koli prej.

Kot poročajo strokovnjaki ZN in nevladne organizacije, se človekove pravice še vedno kršijo. Nekateri vzroki za to – kot je rasno razlikovanje – so trdovratni in se pojavljajo v novih oblikah. Pojavila so se tudi nova vprašanja o človekovih pravicah. Zdi se, da se zaradi zaskrbljenosti, ki jo povzročata varnost in boj proti terorizmu, v nekaterih družbah zmanjšuje skrb za človekove pravice. Zgražanje vzbujajoče mučenje je doseglo stopnjo razumevanja, ob kateri bi se morali prav res zamisliti vsi, ki človekove pravice jemljejo resno. Zaradi oboroženih spopadov je še vedno veliko krutosti in množičnega kršenja človekovih pravic. Te pojave je treba ustaviti z odločnim ukrepanjem. Ustanove za varstvo človekovih pravic je treba okrepiti in podpreti. Večjo prednost je treba dati izobraževanju na področju človekovih pravic. Načelo odgovornosti do varstva mora dobiti svoj pravi pomen in moč z diplomatskimi in drugimi ukrepi. Kot glavno ustanovo za kaznovanje povzročiteljev vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida je treba priznati in vzpostaviti mednarodno kazensko sodišče. Proti kršenju človekovih pravic se je treba boriti povsod tam, kjer jih kršijo.

Toda poleg tega obstaja še bolj temeljna resničnost, ki vpliva na to, da bi človekove pravice uživali dejansko vsi. Splošna deklaracija je v svojem 28. členu razglasila, da »je vsakdo upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine«. Avtorji deklaracije so dolgoročno naravo prizadevanja za človekove pravice predvideli povsem realno. Generalna skupščina je v tem duhu leta 1986 sprejela Deklaracijo o pravici do razvoja, torej pravici, ki je bila priznana kot univerzalno veljavna na konferenci o človekovih pravicah na Dunaju leta 1993. To je bilo pomembno in stvarno priznanje notranje povezave med temeljnima človeškima težnjama: težnji po svobodi ljudi in težnji po človekovem razvoju. V naslednjih letih so ZN oblikovali tudi celovito razumevanje razvoja. To razumevanje se je izpopolnjevalo na številnih svetovnih konferencah o različnih vidikih razvoja, povzeto pa je bilo leta 2000 v obliki sporazuma o svetovnih razvojnih ciljih.

Vizija obstaja, napredek pa je – čeprav še spremenljiv – v praksi že viden. Dogodek na visoki ravni o Afriki, ki je potekal prejšnji ponedeljek, je okrepil obstoječe svetovno soglasje o takojšnjih prednostnih nalogah, vključno z učinkovitejšim financiranjem razvoja. Srečanja skupin o razvojnih ciljih tisočletja jutri pa bodo priložnost za razpravo o ključnih vprašanjih današnjega časa, zlasti tistih, ki izhajajo iz trenutne krize na področju prehrane. Upam tudi, da bo široke podpore deležen tudi predlog generalnega sekretarja o obravnavi napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja na vrhunskem srečanju leta 2010.

G. predsednik,

te in druge razprave so mi pomagale, da odgovorim na drugo vprašanje, ali ZN poznajo strateško smer, v katero morajo danes usmeriti svoja prizadevanja za preoblikovanje.

Jasno je že, da bo svetovni razvoj – danes in v predvidljivi prihodnosti – zelo odvisen od ohranjanja našega naravnega okolja in zlasti od tega, kako bomo reševali vprašanja v zvezi z energijo in globalnim segrevanjem. Bitko za našo skupno, globalno prihodnost bomo dobili – ali izgubili – na okoljski fronti in zato si je za preoblikovanje treba kar najbolj prizadevati prav tam. Časa ne smemo več zapravljati.

Pod predsedovanjem moje države, Slovenije, je EU letos sprejela načrt ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. G. Sarkozy, predsednik Francije in sedanji predsednik Evropskega sveta, je včeraj ponovno potrdil zavezanost Evropske unije uspehu načrta, sprejetega na Baliju, in konference v Köbenhavnu, ki bo potekala naslednje leto. Do tedaj je treba doseči napredek na konferenci v Poznanju in v postopkih, ki bodo pripeljali do konference v Köbenhavnu.

Ta prizadevanja bodo uspešna samo, če se bo med ključnimi gospodarskimi in političnimi dejavniki vzpostavilo ustrezno partnerstvo. Bistveno je partnerstvo med EU in ZDA ter tudi Japonsko, Kitajsko, Indijo in državami G-7. Trenutni okoljski izzivi pozivajo k preoblikovanju pristopov pri tem, kako svet porablja energijo, kako razvija tehnologijo in kako sledi razvoju. Razvoj z "malimi koraki" ne bo zadostoval. Ključnega pomena je svetovno sodelovanje. Odgovornosti razvitih držav in držav v razvoju seveda niso enake, se razlikujejo. Toda svet kot celota mora naprej, pri tem pa ga morajo ZN pravilno usmerjati. Preoblikovanje je zahteva današnjega časa.

G. predsednik,

moje tretje vprašanje se nanaša na ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter potrebno preoblikovanje na tem področju. Dovolite mi, da takoj na začetku povem, da se pri mednarodni varnosti kaže resna potreba po preoblikovanju obstoječih ustanov.

Današnje okolje mednarodne varnosti ne daje enotne slike. Trenutki po koncu hladne vojne so bili trenutki visokoletečih pričakovanj in globokih razočaranj. Bili so uspehi in neuspehi, tudi neuspeh, ker nam ni uspelo preprečiti genocida. Toda poudariti moramo tudi, da smo že več kot desetletje priča zmanjševanju skupnega števila oboroženih spopadov, kar je prav zares spodbudno. Pri tem imajo nemajhne zasluge ZN, ki so neomajno širili svoje izkušnje in zmogljivosti pri ohranjanju miru, vzpostavljanju miru po spopadih in tudi v preventivni diplomaciji. Na vseh teh področjih se je okrepila tudi vloga generalnega sekretarja ZN.

Dosedanji napredek je ustvaril tako stopnjo zaupanja v mednarodne varnostne strukture in njihove ključne dejavnike, da je mogoče sodelovati in si v partnerstvu tudi prizadevati za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Toda zdi se, da je do zdaj pridobljeno zaupanje še vedno krhko in da miselnost hladne vojne še vedno ni povsem presežena. Potrebna so še dodatna prizadevanja.

Ta prizadevanja zajemajo dva sklopa nalog: prvi se nanaša na razvoj partnerstev za obravnavanje ključnih varnostnih vprašanj, zlasti tistih, povezanih s Srednjim vzhodom, Kavkazom, Balkanom in nekaterimi afriškimi območji. Na vseh teh območjih je bil pri vzpostavljanju sodelovanja in partnerstva ključnih regionalnih in svetovnih dejavnikov, ki si prizadevajo za mir, dosežen napredek. Vzorci delovanja usklajene diplomacije, kot je vzorec, oblikovan za reševanje vprašanj o Severni Koreji, so lahko in bi morali biti navdih za preventivno diplomacijo in ohranjanje miru v drugih delih sveta.

Drugi sklop nalog je prav tako nujen. Nujni premislek je treba predvsem nameniti preoblikovanju obstoječih varnostnih struktur. Reforma Varnostnega sveta ZN že močno zamuja. Izboljšanje njegovega načina dela je ne glede na to, da je dobrodošlo, daleč od tega, da bi bilo zadostno. Dozorel je čas za spremembe v sami strukturi Varnostnega sveta.

Prepričan sem, da bi se moralo članstvo v Varnostnem svetu razširiti v tri smeri:

- vključiti bi bilo treba šest dodatnih stalnih članic z vseh območij sveta;

- dodati bi morali skupino nestalnih članic s pogostejšim menjavanjem, in sicer po šest v vsakokratni sestavi Varnostnega sveta, ki bi bile izbrane v skladu s formulo, ki jo določi Generalna skupščina, in ki bi se menjavale vsako drugo dvoletno obdobje;

- preostalih osem nestalnih članic bi bilo izbranih v skladu z načeli enakomerne geografske porazdelitve. Tako v spremenjenem Varnostnem svetu ne bi bilo več kot petindvajset članic.

G. predsednik,

zamisli o reformi Varnostnega sveta vam ponujam, da jih uporabite pri prihodnjih prizadevanjih za reformo Varnostnega sveta. Splošno priznano je, da si je pri tej nalogi treba prizadevati za napredek do uspešnega konca. Uspeh reforme Varnostnega sveta bi bil zelo velik prispevek k preoblikovanju mednarodne varnostne arhitekture. Skupaj z drugimi velikimi projekti Združenih narodov bi to pomenilo pomembnejši prispevek k izboljšanju sveta.

Je vse to zares novo? V nekem smislu da – ker so posamezni projekti novi. Toda globlji odgovor je, da je vse skupaj povezano s kontinuiteto. ZN so vse od svojega nastanka pomenili upanje in obljubo za boljši svet. Naj to upanje živi še naprej in pokažimo, da smo vredni te obljube. Prizadevajmo si za preoblikovanje, kjer koli je to potrebno. Naj bo to obdobje z našo pomočjo najboljši čas ZN.
Hvala, g. predsednik.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani