archived page

Govor predsednika republike ob 50-letnici tehniških fakultet v Mariboru

Ljubljana, 20.10.2009  |  govor


Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 50. obletnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Maribor, 20. oktober 2009


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 50. obletnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru (FA BOBO)Spoštovani,

vesel sem, da lahko skupaj z vami danes praznujem 50. obletnico tehniških fakultet tukaj v Mariboru. To je dobra priložnost za naš skupen razmislek o vlogi znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in inovacij v današnjem času in v naši družbi, vse v tesni povezavi z gospodarskim, ekonomskim in socialnim napredkom, h kateremu nujno težimo tako mesto Maribor kot celotna slovenska družba.

Rojstvo sedanjih tehniških fakultet je narekovala potreba. Maribor z zelo močno industrijo ni mogel načrtovati svojega razvoja zgolj na osnovi tedanjih poklicnih in srednjih strokovnih šol, zato so bili nujno potrebni tehnično izobraženi ljudje z višjo stopnjo izobrazbe.

Leta 1959 je Ljudska skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o ustanovitvi Višje tehniške šole v Mariboru, sestavljali so jo strojni, elektrotehniški in tekstilni oddelek, kar je bil pravi odraz tedanje sestave mariborske industrije. Kasneje so se iz tega razvile štiri strokovne inštitucije znanja - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za strojništvo.

Prva naloga nastale Tehniške fakultete je bila predvsem izobraževalna - usposobiti študente za kvalitetno, uporabno inženirsko delo v gospodarstvu. Šele po letu 1973 je z ustanovitvijo visokošolskega študija tehnike nastala možnost za dodatno raziskovalno delo, ki je nujna sestavna komponenta vsake visokošolske ustanove. Tako so se poleg inženirjev študentje lahko odločali tudi za nadaljevanje študija do stopnje magisterija in doktorata.

Pomemben mejnik je bil storjen leta 1985, ko se je Visoka tehniška šola preimenovala v Tehniško fakulteto, 10 let kasneje pa so v okviru Univerze v Mariboru začele delovati samostojne fakultete, kot jih poznamo danes: to je skupaj 8 znanstveno-raziskovalnih in pedagoških organizacijskih enot oziroma inštitutov.

Glavni cilj razvoja tehniških fakultet v vsem tem času je bil izobraževati sposobne mlade strokovnjake, ki bodo bodisi v gospodarstvu ali na področju raziskovalnega dela kos izjemno hitremu tehnološkemu razvoju doma in v svetu. Več kot 17.000 diplomantov, 900 magistrov in 420 doktorjev je rezultat dela v tem času.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 50. obletnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru (FA BOBO)Tehniške fakultete so nastale zaradi dejanskih potreb industrije, zato jih je v vseh letih zaznamovalo tudi močno sodelovanje zaposlenih na fakultetah z zaposlenimi v gospodarstvu. Posledica tega je bil nastanek raziskovalnih enot in inštitutov, ki so omogočili razvoj v mnogih mariborskih podjetjih. Pomembno so se tehniške fakultete odprle tudi v širši evropski prostor - sodelovanje s sorodnimi evropskimi ustanovami in inštituti je pomemben del njihovega raziskovalnega dela.

In prav tukaj se danes tehniške fakultete in s tem Univerza v Mariboru soočajo z nekaterimi problemi. Prvi je prostorski, saj izjemno povečan vpis študentov terja več prostorskih zmogljivosti. Nujna je tudi posodobitev laboratorijske opreme in strojev, s katerimi bi se lahko študentje seznanjali s sodobnimi tehnologijami, veliko število raziskovalcev pa bi lahko uspešneje tekmovalo s svojimi evropskimi kolegi na področju razvoja in inovacij.

Današnji čas predstavlja nove izzive na nekaterih področjih, ki so se jim prilagodile tudi tehniške fakultete v Mariboru. Tako je danes velika skrb posvečena študiju na okoljevarstvenem področju, varčni rabi energije in varnosti nasploh. Programom na področju prometne varnosti so se pridružile varne gradnje bivalnih objektov, ki bodo lahko preprečile posledice naravnih nesreč, ki smo jim pogosto priča prav v tem delu Slovenije.

Te programske novosti so nujne, saj se morajo univerza in posamezne fakultete znati pravočasno odzivati na pojave v okolju in naravi.

Mlada mariborska univerza, ki je že v preteklosti stremela k visoki stopnji avtonomije in razvijala tudi svoboden duh tehniških znanosti, se zaveda pomena, ki ga daje mestu ob Dravi. Tudi številni študentje tehniških fakultet so vplivali na to, da je Maribor spremenil svojo socialno in intelektualno podobo. Nekoč tipično industrijsko mesto z veliko delavstva in starejšega prebivalstva, je danes tudi mesto velikega števila študentov, mladih raziskovalcev in univerzitetnih profesorjev. To daje mestu nov utrip, ki se kaže tudi v kulturni, športni in turistični ponudbi mesta in okolice.

Maribor je s preimenovanjem v univerzitetno mesto Maribor tudi uradno potrdil zavezo, da bo svoj nadaljnji razvoj gradil na znanju, ustvarjalnosti in inovacijah, zato ima današnji praznik tudi širši pomen. Povezati ga moramo z našim skupnim prizadevanjem za odličnost, za povišanje kvalitete dela univerz v Sloveniji. Posvečen naj bo razmisleku o tem, kakšna znanja potrebujemo v bodoče, kako jih lahko hitreje in učinkoviteje prenašamo v inkubatorje in nato v novo nastala podjetja, ki bodo zaposlovala mlade strokovnjake ter ustvarjala izdelke z veliko dodane vrednosti. Slovenija doslej ni dovolj izkoristila inovacij in patentov naših izumiteljev, ki po svetu dobivajo za svoje izume visoka priznanja - morda je prav Maribor s tehniškimi fakultetami pravo okolje za ta novi izziv.

Razmišljati pa moramo še bolj ambiciozno. Danes se postavlja vprašanje, kaj je znanost. Seveda obstajajo definicije. Seveda obstajajo spoznanja. Obstajajo pa tudi novi družbeni izzivi. Vedno je bilo tako, da je znanost tista dejavnost, ki na podlagi stroge znanstvene metode zagotavlja novo in resnično znanje. Vendar se moramo danes vprašati, če razmišljamo o znanosti v kontekstu novih razvojnih izzivov, ali ni morebiti ena od zahtev tudi ta, da znanost ustvarja bogastvo? Da je torej znanost tisto, kar po strogih metodoloških kriterijih ustvarja novo znanje, hkrati pa tudi novo bogastvo. Ali je prav, da si znanstveniki in znanstvene institucije zadajo za nalogo direktno ustvarjati novo znanje in predvsem novo bogastvo? Ali bi potemtakem moralo biti prav, da se v povezavah med znanstvenimi inštituti in gospodarskimi organizacijami razmišlja še bolj ambiciozno, tako da se znanstveniki direktno vključujejo v delo podjetij in ta podjetja s svojim vodstvom zagotovijo pogoje, ki bodo omogočili takšno vključevanje? Morebiti je čas takšen, da moramo o tehnologijah razmišljati ne samo s stališča ustvarjanja novega znanja, ampak predvsem s stališča ustvarjanja novega bogastva in iskati tiste povezave med gospodarstvom in znanostjo, ki bodo omogočile ustvarjanje novega bogastva. Seveda v tem pogledu tudi brez politike ne gre, kajti politika s svojo zakonodajno močjo, s svojo izvršno močjo, zagotavlja pomemben del pogojev za tako povezovanje.

Prihodnost je na strani pogumnih, pogum pa izvira iz samozavesti, znanja in dobro opravljenega dela. Tega je bilo že v preteklih 50 letih veliko, želim, da bi ga bilo v prihodnosti še več.

Vsem, ki ste sodelovali pri dosedanjem razvoju tehniških fakultet v Mariboru iskreno čestitam, tistim - še posebej študentom -, ki imate nove ideje in znanstvene vizije, pa želim še veliko uspeha!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani