archived page

Predsednik o pomenu sporočil prekmurskih evangeličanov za današnji čas

Puconci, 18.10.2009  |  govor


Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob odprtju Spominskega doma Štefana Küzmiča
Puconci, 18. oktober 2009


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob odprtju Spominskega doma Štefana Küzmiča (FA BOBO)Spoštovani škof mag. Geza Erniša,
spoštovani gospod prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan,
spoštovani gospod župan,
spoštovani visoki cerkveni dostojanstveniki,
spoštovani gostje,

Smo pred pomembnim kulturnim dejanjem, otvoritvijo Spominskega doma Štefana Küzmiča. Pot do tega dogodka je bila dolga, vendar smo jo v zadnjem obdobju uspeli pospešiti.

V minulem letu smo v Sloveniji zaznamovali obletnico rojstva Primoža Trubarja, moža, ki je začetnik slovenske kulture in našega narodnega razvoja, ki je - in to ne le v jezikovnem in kulturnem pogledu - prvo ime slovenskega naroda, in ki spada med velike osebnosti Evrope. Zvrstilo se je kar nekaj pomembnih simbolnih dejanj v spomin na tega velikega moža slovenske zgodovine, krščanstva in protestantizma na Slovenskem.

Letos se ta simbolna dejanja nadaljujejo, in prav je, da se nadaljujejo, z otvoritvijo spominskega doma Štefana Küzmiča tu, v Puconcih, kjer je bila leta 1783 ustanovljena prva evangeličanska občina ali "gmajna". Zamisel je bila predstavljena lani, na sedežu občine Puconci v okviru spominskih dni, ki so bili posvečeni najpomembnejšemu pisatelju prekmurskih evangeličanov, Štefanu Küzmiču. S tem se je začela udejanjati več let stara ideja o domu, ki naj predstavlja zgodbo o zgodovini protestantizma in o prelomnih dogodkih naše preteklosti.

Dom, pred katerim smo se zbrali, bo prav gotovo prispeval k ohranitvi in nadaljevanju zgodbe, ki so jo pisali prekmurski luterani vse od 16. stoletja do današnjih dni. Tudi sam sem prepričan, da bo dom eden ključnih spomenikov prekmurske zgodovine in spomin na trpljenje in borbe ljudi tja do konca 18. stoletja. Vsa ta zgodovina pa se ne bi ohranila, če ne bi bilo ljudi, kot so bili Štefan Küzmič, Mikloš Küzmič, Jožef Košič, Mihael Sever, Franc Temlin in številni drugi ljudje, predvsem tisti, ki so pisano besedo brali, govorili in uresničevali.

Stefan Küzmič, po katerem je poimenovan ta dom, je ustvarjal v najtežjih časih slovenskega protestantizma, ko je bil protestantizem kot versko in kulturno ter nacionalno-ekonomsko gibanje skoraj v celoti zatrt. Štefan Küzmič pa je s svojimi versko-literarnimi deli pomagal ohranjati povezanost pripadnikov reformacije na slovenskem ozemlju, poleg tega pa je uspel izraziti jezikovno identiteto pripadnikov reformacije v teh krajih, ki so živeli pod takratno madžarsko upravo. Ta jezikovna identiteta ni bila kakšen drug jezik, ampak slovenski jezik, ki se je razvijal in ohranjal v posebnem in od narodne matice ločenem zgodovinskem okolju. Štefan Küzmič si je ves čas svojega ustvarjanja prizadeval, da bi Prekmurci brali knjige v svojem materinem jeziku. Njegova prizadevanja so se uresničila. Spominski dom, zasnovan kot tradicionalna in preprosta prekmurska hiša, je tako postavljen v kraju, kjer je bila pred 226 leti postavljena prva evangeličanska cerkev in kjer se je začela pisati zgodba prekmurskih luteranov. Hiša izkazuje skromnost in pridnost, dve lastnosti, ki sta prekmurskemu človeku omogočili "potovanje skozi življenje", ko se je prebijal na razdrobljenih koščkih zemlje v svojem kraju in s ponujanjem svojih pridnih rok v tujini. Simbolika te preproste hiše veliko pove o naši zgodovini, a tudi o naših podedovanih obremenitvah. Danes smo lahko zadovoljni, da živimo v boljših časih, ko je življenje tudi v tem delu Evrope, v regiji katere del smo tudi mi, nehalo biti življenje na robu, ko je namesto konfliktnosti omogočeno življenje v dialogu in sobivanju, ko se je raven blaginje nepovratno izboljšaVprašanje, ki si ga moramo v našem času postavljati je, ali smo dovolj dobro dojeli možnosti novih časov, pa tudi zahteve in priložnosti, ki jih ti časi prinašajo?

Lastnosti Slovencev kot sta pridnost in skromnost, podedovane iz zgodovine, niso dovolj in niso nujno najpomembnejše zagotovilo za premostitev težav, ki v današnjem času recesije postajajo vse resnejše. Marsikdaj nam manjka podjetnosti, ki je v teh časih posebno potrebna. Marsikaj nas mora skrbeti. Prekmurje se vedno bolj oddaljuje od najbolj razvitih slovenskih pokrajin. Zaostaja po družbenem dohodku in po ravni izobrazbe. Mesna industrija Pomurka in sedaj Mura, dva stebra pomurskega gospodarstva sta doživeli usodo stečaja. To je hud udarec za vsakega posameznika ter njihove družine, kakor tudi za celotno regijo. Prav je, da to še enkrat povemo in da to tudi razumemo. Prav pa je tudi, da vemo, da je taka usoda Mure posledica neodgovornega ravnanja njenih lastnikov in nesposobnosti njenih managerjev, ki so zadnja leta vodili podjetje.

Vendar ugotavljanje problemov in njihovih vzrokov ni več dovolj in nenehno ponavljanje le tega iz ust najbolj odgovornih ni več potrebno. Potrebni so konkretni ukrepi, ki bodo ljudem nakazali pot iz krize in iz težav. Delu moramo povrniti dostojanstvo ter zagotoviti ljudem za dobro delo dobro plačilo. Pridnosti in skromnosti je treba dodati še pravo mero odločnosti in podjetnosti.

Odlašanje ni dopustno in najprej je treba poskrbeti za tiste, ki so bili prizadeti najbolj. Država lahko poskrbi in mora poskrbeti za socialno varnost ljudi. Nov razvojni zagon pa lahko ustvarijo le tukajšnji ljudje.

Te dni se veliko govori o zakonskem predlogu o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015. Vendar sam zakon ne bo prinesel zaželenega in predvsem potrebnega razvoja, če ne bo doseženo razvojno angažiranje in razvojno poenotenje med tistimi, ki živijo, delajo in bodo delali tu, v Pomurju. Potrebno je izkoristiti naravne danosti Pomurja in iskati priložnosti v različnih oblikah sodelovanja in povezovanja Pomurja s partnerji tako doma kot tudi v tujini.

V času recesije se zato bolj kot prej vidijo vse naše razvojne pomanjkljivosti. To je sicer razlog za zaskrbljenost, je pa tudi izziv za sposobne, pogumne in pridne. In te lastnosti so v Pomurju doma! Letos sem bil velikokrat v Pomurju in se prepričal, da vse to v teh krajih obstaja. Naj omenim samo en primer, projekt Ocean Orchids v Dobrovniku. Pri tem projektu sta dva mlada podjetnika iz teh krajev, Tomaž Javšnik in Roman Ferenčak, pokazala, kako se lahko z resničnim znanjem, s trdim delom in z živo podjetnostjo izkoristi naravne vire in napravi ekonomsko uspešen in mednarodno zanimiv razvojni projekt. Sposobnih ljudi je v teh krajih še veliko. Sedaj je njihov čas. Država jim mora pomagati z infrastrukturo, s krediti, tudi z davčnimi olajšavami, kjer je treba. Podjetnost, znanje in ustvarjalnost pa mora priti iz ljudi samih. Možnosti so tu, ne le v kvalitetnem kmetijstvu in turizmu, ampak tudi energetskih potencialih, v regionalnih projektih s sosednjimi državami in še v kakšni drugi dejavnosti, ki si jo lahko zamislijo tukajšnji ljudje.

Odločitve pa morajo biti tudi dolgoročne. Prihodnost pomurskega človeka je potrebno povezati z znanjem. Pomurje ima dovolj potenciala za bolj smelo načrtovanje visokošolskih organizacij pa tudi visoko tehnoloških podjetniških usmeritev. Te naj bi upoštevale prednost regije, stičišče različnih narodov, kultur in naravnih danosti. Danes Pomurje ni več obrobna pokrajina, ni več pokrajina prek Mure, ampak pokrajina na stičišču narodov, kultur in prometnih poti. reka Mura ni več meja ampak sredstvo in simbol povezovanja. V tem sodobnem položaju Pomurja je veliko priložnosti za nov razvojni zagon.

Vse to je v naših mislih ob današnjem slavnostnem dogodku - otvoritvi spominskega doma Štefana Küzmiča. Tradicija prekmurskih evangeličanov ima veliko sporočil za naš čas, sporočil o sposobnosti premagovati težke čase in odpirati razvojna obzorja. V naših mislih pa je tudi sporočilo Trubarja, sporočilo njegove globoke etičnosti, pomembno tudi v današnjem času, ki je v marsičem izpraznjen čas. Izročilo protestantske etike je vselej dobro izhodišče za razmišljanje. Za razmišljanje o tem, kaj moramo v naši družbi storiti bolje in kaj mora storiti vsak posameznik za dobro vseh in za svoje lastno dobro. K temu nas bo usmerjal tudi spominski dom, ki ga danes odpiramo. Vsem, ki ste omogočili ta dosežek se zahvaljujem, vsem, ki bodo ta spominski dom obiskovali, želim dobrega navdiha in vsem, ki ste se danes zbrali, prijeten dan.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani