Predsednik proti nepravičnemu zmanjševanju sredstev za kulturo
Ljubljana, 5.7.2011 | sporočilo za javnost
Predsednik je spomnil, da je kultura vselej dajala moč razvoju našega naroda in države. Ob tem se je vprašal, ali so predlagane finančne restrikcije na področju kulture pravične in dobro premišljene. Predsednik je posvaril pred nepravičnim obremenjevanjem kulture in umetnosti ter pred posegi, ki bi naši kulturni identiteti škodovali, morebiti tudi trajno. Zato je javno pozval vlado in vse, ki bodo sodelovali pri odločanju o rebalansu proračuna, naj dobro razmislijo pred odločitvami o kakršnemkoli nepravičnem, neprimernem in neproporcionalnem poseganju v substanco naše kulturne, zlasti umetniške ustvarjalnosti.
Te misli je predsednik republike dr. Danilo Türk izrekel na Ljubljanskem gradu, ko je odprl razstavo "V čast sliki" vrhunskih akademskih slikarjev mag. Emerika Bernarda, mag. Hermana Gvardjančiča, dr. Jožefa Muhoviča, Franca Novinca in mag. Branka Suhyja. Predsednik republike je v otvoritvenem nagovoru spregovoril o pomenu razstave ter ob tem posvaril vlado pred nepremišljenim omejevanjem finančnih sredstev za kulturno in umetniško dejavnost, ki lahko škoduje slovenski kulturni identiteti. Odprtja razstave se je udeležila tudi soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk.
Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma poudaril, da sta kultura in umetnost kot del kulture bistvena konstitutivna elementa našega naroda in naše države. Razstava vrhunskih slovenskih akademskih slikarjev kaže moč slovenske likovne umetnosti in modernega slikarstva, ki sta po besedah predsednika pomemben del našega današnjega bivanja. Predsednik je dodal, da ima Slovenija danes lastno državo, ki je odprta v svet, ki je povezana s sosedi in vsemi narodi sveta in ki s to razstavo izkazuje pripravljenost plemenitega sodelovanja z evropskimi in svetovnimi umetniškimi centri.
Razstava daje dobro priložnost, da spoznamo izredno impresivno raznovrstnost izrazov v sodobni slovenski slikarski umetnosti, je dejal predsednik. Poleg tega pa daje tudi priložnost, da vidimo, kako je mogoče spojiti predstavitev naše likovne ustvarjalnost z razvojem Ljubljanskega gradu kot ene osrednjih točk našega sedanjega kulturnega razvoja. Predsednik republike se je zavzel za to, da bi Ljubljanski grad postal stalni dom modernega slovenskega slikarstva, ki se po njegovih besedah izjemno dobro ujema s tem starodavnim ambientom in daje njegovemu razvoju pravo vsebino.