archived page

Predsednik pozval k odgovorni referendumski razpravi

Ljubljana, 5.5.2010  |  sporočilo za javnost


opozorilo  Za ogled te vsebine morate imeti nameščen Adobe Flash Player in omogočen javascript v vašem brskalniku.

Prenesite si brezplačni Flash Player!

Adobe Flash Player


Predsednik republike dr. Danilo Türk (foto: Tina Kosec/STA)Predsednik republike dr. Danilo Türk je na novinarski konferenci ob predaji Letnega poročila Fiskalnega sveta 2010 odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Predsednik je poudaril, da verjame v racionalnost, ki so jo državljanke in državljani doslej vedno znova pokazali na volitvah in referendumih. Izrazil je pričakovanje, da bo javna razprava o arbitražnem sporazumu pomagala ljudem, da se bodo na referendumu dobro odločili. Dodal je, da sporazum ni posebno tehnično kompliciran, zato omogoča razpravo in dovolj dobro osnovo za presoje.

Predsednik se je v nadaljevanju navezal na latinsko načelo "ex aequo et bono", ki se ga včasih prevaja kot zunanjo pravičnost in se v razpravah o arbitražnem sporazumu pogosto pojavlja kot nekakšna čarobna paličica, ki naj bi rešila stvari. Zavzel se je za to, da bi mednarodni pravniki pojasnili poreklo in uporabo tega pojma, tako da v njem ne bi videli čarobne rešitve. Pojasnil je, da rešitev, ki je predlagana v arbitražnem sporazumu in ki vključuje tudi element pravičnosti, predstavlja primeren okvir.

Politične stranke so z odločitvijo o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bo sledil ratifikaciji arbitražnega sporazuma, prevzele veliko odgovornost, je dejal predsednik. Opozoril je, da tu koalicijski razmisleki, opozicijski instinkti, strankarske prioritete, osebne zamere ali spomini na pretekle poskuse ne smejo biti v ospredju. V ospredju mora biti resnično razmislek o tem, kaj rešuje problem, je poudaril predsednik Türk ter pozval k odgovornosti in resni obravnavi tega vprašanja preko meja strankarske politike in strankarskih prioritet.

Predsednik dr. Danilo Türk je obljubil, da bo tudi sam kot predsednik republike in kot profesor mednarodnega prava med referendumsko kampanjo na razpolago za kakšen bolj podroben pogovor o aktualnih vprašanjih v zvezi z arbitražnim sporazumom, v katerem bo predstavil svoje poglede na posamezne probleme in možne rešitve. V nadaljevanju objavljamo magnetogram novinarske konference.



Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o arbitražnem sporazumu
Ljubljana, 5. maj 2010


Koordinator za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Drugi del tiskovne konference je namenjen drugim aktualnim notranjepolitičnim in zunanjepolitičnim temam, tako da vas prosim, če imate kakršnokoli vprašanje za predsednika republike, da ga kar zastavite. Zoran Potič, Delo, je prvi.

Zoran Potič, Delo: Dober dan, gospod predsednik. V teh dneh se začenja kampanja arbitražni sporazum. Javnosti ste že sporočili svoje mnenje o tem, me pa pri tej temi zanimajo konkretne zadeve, mogoče vas sprašujem tudi bolj kot pravnika, profesorja mednarodnega prava. V tej kampanji se bo očitno zelo govorilo o konkretnih zadevah, o 3. členu, 3.a členu, 4. členu tega sporazuma, o določanju meje po sredini Piranskega zaliva, o tem, da bo Slovenija izgubila pomorski status in tako naprej. Vaš komentar tega me zanima. Kako vi spremljate te javne razprave o teh dilemah, o katerih bodo konec koncev odločali ljudje?

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Torej, seveda bodo javne razprave, seveda bodo te razprave konkretne in, kadar boste imeli kakšno konkretno vprašanje, bom z veseljem povedal tudi svoje mnenje tudi o konkretnih vprašanjih. Zdaj vaše vprašanje v tem trenutku je bolj načelnega značaja. Rekel bi takole, verjamem v razum, racionalnost in modrost volivk in volivcev v Sloveniji, državljank in državljanov, ki nastopajo na volitvah in na referendumih in ki so doslej vedno znova pokazali to racionalnost. Lahko bi rekli, da je pri nas, kot marsikje drugod, pač tako, da so državljanke in državljani modrejši od politike, niso obremenjeni z dnevnopolitičnimi razmisleki, z idejami koalicije, z instinkti opozicije, vsemi drugimi političnimi in čustvenimi motivi, ki so včasih zelo močni v politiki. Tako da, na vaše vprašanje bi odgovoril tako: pričakujem to razpravo in je v njej veliko vprašanj, ki so lahko zanimiva in verjamem, da bo ta razprava pomagala ljudem, da se bodo dobro odločili. Verjamem tudi, da se bomo strinjali, da ta sporazum niti ni posebno tehnično kompliciran. To je razmeroma kratek sporazum, kjer so vprašanja ugotovljiva in se o njih da razpravljati in napraviti dovolj dobro osnovo za presoje. Tako da verjamem, da bo možno iz tega razbrati mnenje ljudi. Seveda lahko izberemo katerokoli vprašanje, ki je v tem trenutku aktualno, pa boste videli, kako se da hitro priti do odgovora. Vzemimo na primer vprašanje, vedno znova se vračamo k štirim latinskim besedam ex aequo et bono. To je postalo že nekakšen refren, nekakšna tema, ki se ponavlja in deluje skoraj kot nekakšna čarobna paličica, ki naj bi rešila te stvari. Tu bo potrebno vprašati mednarodne pravnike, ljudi, ki resnično nekaj vedo o teh rečeh, da pojasnijo, kakšno je poreklo tega pojma, zakaj se ta pojem ni uporabljal v postopkih pred meddržavnim sodiščem in zakaj je tako, da ni nobene potrebe, da bi videli v tem pojmu čarobno rešitev. Pri nas se ta pojem nekako, rekel bi, poljubno slovensko prevaja v zunanjo pravičnost in tudi iz tega se dela nekakšna mitologija rešitve. In verjamem, da bo razprava omogočila tudi dovolj detajlen pogled na to in pojasnitev, zakaj kakšne čarobne rešitve v tem ni in da rešitev, ki je predlagana v arbitražnem sporazumu in ki vključuje element pravičnosti, predstavlja primeren okvir. Tu sem dal en tak konkreten primer. Rad bi pa pojasnil tudi to, rade volje bom z vami kdaj sedel za mizo za kakšen bolj detajlen pogovor o nekem izboru vprašanj, ki bo aktualen v prihodnje. Mislim, da je prav, da kot predsednik republike povem, kakšna so moja stališča k različnim vprašanjem in da tudi kot profesor mednarodnega prava in avtor edinega slovenskega izvirnega učbenika mednarodnega prava povem tudi to, kar vem kot profesor mednarodnega prava.

Boštjan Lajovic: Morda še kakšno vprašanje? Naj povem, da bomo imeli, kot je predsednik že napovedal, datum še ni določen, ampak bo še priložnost za zelo podrobno debato okrog teh pojmov, ki jih je kolega Potič zdaj omenil, ali pa morda še kdo drug tudi o njih razmišlja. Torej, če ima še kdo še kakšno vprašanje?

Dr. Danilo Türk: Rekel bi samo to. V mojem delu smo že uvedli prakso tako imenovanih brifingov. Rade volje bi naredil en tak daljši pogovor, kjer bi se vsi usedli za isto mizo. Govorili bi "on the record", kot se pravi, zato da lahko objavite, ker verjamem, da vas te stvari zanimajo, zato ker želite javno razpravljati o njih. In kjer bi si vzeli čas za to, da naredimo pogovor o nekem izboru vprašanj, tistih, ki bodo prioritetna v danem trenutku. To vam lahko danes obljubim in bomo našli čas v primernem trenutku, ko bo razprava že dovolj daleč, da tudi moje mnenje slišite in da povem, kako gledam na problem in kje vidim rešitve.

Katja Šeruga, POP TV: Mogoče bolj na načelni ravni potem še pred brifingom, gospod predsednik, ravno na temo arbitražni sporazum. Organizatorji volilne kampanje čisto v pravno formalnem smislu, kar pa seveda tudi nekaj pomeni z vidika tega, kako se kampanjo pelje, bodo torej politične stranke, te, ki so zahtevale razpis referenduma. Pa me zanima, ali vi tukaj kot predsednik države, ki sicer pravite, da ne dvomite v slovenske volivce, da bodo znali presoditi, kaj je prava odločitev, pa vendar verjamete organizatorjem volilne kampanje, da bodo znali ljudi o arbitražnem sporazumu prepričati?

Dr. Danilo Türk: Kot ste ugotovili, politične stranke imajo svoje politične prioritete, imajo svoje politične cilje in ti cilji niso nujno identični s potrebami reševanja problema, za katerega je predložen oziroma za katerega je že ratificiran sporazum o arbitraži. Zaradi tega mislim, da bo treba tukaj zagotoviti potrebno pazljivost in zelo odgovorno razpravo. Kot veste, sem se pravočasno zavzemal za to, da bi referendum, ki verjamem, da je potreben, ker gre za pomembno vprašanje, ki je v našem političnem prostoru dobilo veliko aktualnost, bilo treba napraviti pred ratifikacijo, zato da se to naredi kot neko posvetovalno dejanje. In da se potem ratifikacija, kot je to običaj v mednarodni praksi, naredi na koncu, ko je vsa razprava opravljena. No, stranke so se odločile drugače. Odločile so se tako, da so vse parlamentarne stranke soglašale, da se opravi naknadni zakonodajni referendum, potem ko bo ratifikacija že opravljena. S tem so stranke prevzele veliko odgovornost za to, da razpravo vodijo z močnim občutkom, z realnim občutkom za odgovornost do rešitve problema. To bi rad posebej poudaril danes. S tem so stranke prevzele veliko odgovornost. In tu koalicijski razmisleki, opozicijski instinkti, strankarske prioritete, osebne zamere, spomini na pretekle poskuse ne smejo biti v ospredju. V ospredju mora biti resnično razmislek o tem, kaj rešuje problem. In zato se zavzemam za odgovornost in bi danes uporabil to priliko, da bi plediral za odgovornost in resno obravnavo preko meja, ki jih določajo strankarska politika in strankarske prioritete.

Boštjan Lajovic: Najlepša hvala. Če ni več vprašanj, se vam zahvaljujem za prihod, za navzočnost, za vprašanja. V kratkem bomo, pravočasno seveda, sporočili, kdaj bomo pripravili brifing, ki bo namenjen prav temu vprašanju, o katerem smo zdaj govorili. Hvala lepa vsem skupaj.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani