Predsednik je dejal, da je v širšem ekološkem smislu razvoj na področju obnovljivih virov energije bistven in ob tem opozoril, da so naše bogate zgodovinsko utemeljene izkušnje z gradnjo vseh vrst hidroelektrarn premalo javno poudarjene, predvsem glede na njihov pomen, ki ga imajo za reševanje današnjih težav.
Predsednik republike se je vprašal tudi, ali je Slovenija dovolj sposobna, da bi izkoristila prisotnost Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev v državi in da bi jo uporabila tudi za močnejšo vlogo Slovenije v okviru Evropske unije pri razpravah o energetski diverzifikaciji, razvoju in drugih vprašanjih, ki so temeljnega pomena za razvoj in politične odnose v Evropi. Gre tudi za geopolitiko, ne samo v smislu tranzitne funkcije, ki jo Slovenija pridobiva z plinovodom Južni tok, je dejal predsednik. Gre tudi za to, ali Slovenija uspeva in ali se je sposobna vključiti v razpravo, ki bo morala na novo definirati odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Dodal je, da med tema dvema velikima subjektoma tega prostora geopolitična vprašanja medsebojnih odnosov niso definirana dobro in zahtevajo nov, bolj kreativen pristop, pri katerem bi lahko bila Slovenija nova udeleženka v teh razpravah. |