archived page

Nagovor predsednika na 3. svetovni podnebni konferenci

Ženeva, 3.9.2009  |  govor


Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 3. svetovni podnebni konferenci
Ženeva, 3. september 2009


Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je udeležil 3. svetovne podnebne konference, kjer je nastopil kot govornik (FA BOBO)Spoštovani gospod predsednik,

dvajseto stoletje je bilo stoletje nafte. Razpoložljivost poceni nafte in njeno izkoriščanje sta svet spremenila v kraj hitre gospodarske rasti, silovite urbanizacije, velike mobilnosti in obsežne pridelave hrane.

Toda ta doba se počasi končuje. Svet potrebuje resnično družbeno preobrazbo, in to nujno. Plat zvona bije že kar nekaj časa.

Podnebne spremembe so grožnja vsemu človeštvu, vendar pa se bodo njihovi učinki verjetno razlikovali glede na posamezna območja, posamezna področja človekove dejavnosti in posamezne družbene sloje. Bližnje nevarnosti zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Toda, kakšne ukrepe potrebujemo? Predlagam, da za začetek politični voditelji priznajo storjene napake. Kajti to, da ukrepi, s katerimi naj bi se lotili vprašanja globalnega segrevanja, močno zamujajo, je stvar preteklih političnih izbir.

Odgovornost za zamudo lahko nedvomno pripišemo pomanjkljivostim pri političnem vodenju v preteklih letih in desetletjih. Po drugi strani pa odgovornost za nujne spremembe pripada današnjemu političnemu vodenju.

Spremembe bi se morale začeti z ublažitvijo in nadaljevati s prilagajanjem. V tem pogledu ima svet sicer skupno, vendar tudi različno odgovornost za pripravo ustreznih strategij ublažitve. To pomeni, da je treba dati prednost najbolj prizadetim in najranljivejšim.

In prav tu se na prizorišču pojavi svetovni okvir za podnebne storitve. Točne in pravočasne informacije so ključ do učinkovitega oblikovanja politike. Pričakovano zagotavljanje informacij, nato pa program za njihovo uporabo bosta za vlade in druge oblikovalce politike nujno potrebno orodje na državni in mednarodni ravni. Po pričakovanjih naj bi bile potrebe uporabnikov vodilo za delovanje sistema, ta pa naj bi pomagal pri prihodnji družbeni preobrazbi. Da bi ta sistem tudi uresničili in ga naredili učinkovitega, so potrebna vsestranska prizadevanja. Potrebna bo močna zavezanost držav članic. Vlade in poslovne skupnosti se morajo v celoti vključiti v ta prizadevanja.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je udeležil 3. svetovne podnebne konference, kjer je nastopil kot govornik (FA BOBO)Spoštovani gospod predsednik,

Slovenija se kot članica Evropske unije povsem strinja s stališčem, ki ga bodo pozneje med to razpravo izrazili predstavniki Švedske, predsedujoče države Svetu Evropske unije. Ponosni smo, da je bila Evropska unija sposobna jasno predstaviti svoja politična stališča in cilje, ki bodo v pomoč pri pogajanjih na bližnji konferenci v Köbenhavnu.

Poleg tega pa mora vsaka država zelo skrbno razmisliti o lastnih izkušnjah v obdobju po sprejetju Kjotskega protokola in pretehtati politične spremembe, ki so potrebne za dosego ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ter oblikovati svojo politiko pobud in prilagajanja. Naj se na kratko in tudi kritično ozrem na izkušnje svoje države – Slovenije, cvetoče in gospodarsko uspešne nove članice Evropske unije.

S podpisom Kjotskega protokola se je Slovenija zavezala, da bo v obdobju med 2008 in 2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Ta cilj za zdaj še ni dosežen. Priznati moramo, da uresničevanje ni bilo uspešno. Paradoksalno je, da smo bili v zadnjem desetletju priča visokim stopnjam rasti in naraščajoči blaginji. Promet, predvsem cestni, se je skoraj spontano povečal, razvoj železniške infrastrukture pa je ostal dokaj zanemarjen. Izpusti toplogrednih plinov so se občutno povečali. Gradbena industrija je doživela razcvet, pri čemer pa je bila premajhna pozornost namenjena energetski učinkovitosti. Razvoj obnovljivih virov energije je potekal z dokaj malo domišljije – predvsem s pomočjo večjega izkoristka hidroelektrarn. Veliko dragocenega časa, potrebnega za prilagoditev in spremembe, je bilo izgubljenega.

Slovenija je v tem obdobju rasti že občutila vplive spreminjajočih se podnebnih vzorcev. Vse bolj smo čutili, kako ranljiva je država zaradi škodljivih vplivov spremenljivosti vremenskih pojavov in s tem naravnih nesreč, kot so poplave, zemeljski plazovi in suša. Postopoma smo se začeli zavedati, da so potrebne resne spremembe.

Zdaj smo se znašli v precepu med okoljskimi izzivi in izzivi, ki jih prinaša gospodarska recesija. Paradoksalno je, da trenutna recesija poudarja – veliko jasneje kot prejšnje obdobje visoke rasti – resnost potrebe po bolj trajnostnem vzorcu razvoja. Zdaj bolje razumemo pomanjkljivosti v preteklosti in smo vse bolj pripravljeni na resnične spremembe. Plat zvona bije glasneje kot prej.

Kako torej naprej? Jasno je, da so tu prednostne naloge države, kot so zelo potreben razvoj železniškega sistema, ki jim bomo morali nameniti veliko pozornost. Toda prilagajanje podnebnim spremembam bomo morali začeti razumeti širše.

Združiti moramo vse naše moči in utrditi ustrezne politike na področju energije, prometa, industrijskega razvoja, urbanističnega in prostorskega načrtovanja in sistema obdavčevanja, da bi oblikovali povezano in izvedljivo strategijo sprememb. Za vlado so vse te naloge velik zalogaj.

Verjamem, da bomo uspešni. Prepričan sem tudi, da nam bo mednarodni mehanizem, kot je globalni okvir za podnebne storitve, pri tem v pomoč.

Spoštovani gospod predsednik,

dovolite mi, da se na koncu zahvalim vsem tistim, ki so postopek graditve svetovnega okvira za podnebne storitve pripeljali do sedanje ravni dosežkov, in izrazim upanje, da bomo dosegali dobre rezultate tudi naprej.

Hvala lepa, gospod predsednik.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani