Javni nastopi

LIPICANCI ENA NAJSTAREJŠIH PASEM NA SVETU
Otvoritev dnevov Kobilarne Lipica
Govor predsednika Republike Milana Kučana

Lipica, 4. oktober 1997

Foto: BOBO "Identiteta so tiste naše značilnosti, spravljene v našem kolektivnem spominu, ki oblikujejo našo lastno nacionalno pojavnost in prepoznavnost v svetu. Pestrost in značilnost naših oblik in krajine je naša posebnost in izjemnost med drugimi narodi in hkrati naša vez z njimi. Imamo svoj Bled in Logarsko dolino, imamo svojo Trento, Postojnske in Škocjanske jame, svoj kraški svet, Pleterje in Plečnikovo Ljubljano, svojo književnost in umetnost na sploh. Imamo svojo Lipico, imamo tudi svoj Litostroj, Iskro, Elan, železarne", je dejal predsednik in dodal, da te naše značilnosti "niso te ali one politične ali ideološke barve, so slovenske, naše, skupne. Skupna je tudi odgovornost zanje."



Danes je lep in praznični dan. Je praznik, ki nam ga prireja Kobilarna Lipica, a je vendar predvsem njen praznik, slavje njenih delavcev, rejcev, jahačev, konjarjev, vodstva in vseh zaposlenih v tem lepem krajinskem konjerejskem in turističnem središču. Zato čestitam v prvi vrsti njim.

Več kot štiristo let življenja Kobilarne v Lipici je zgodovina vsega, kar je v teh dolgih letih dobrega in hudega šlo čez naše kraje, je verno odslikavanje vsega, kar se je v tem času dogodilo našim ljudem. Posebej še takrat, ko so se usodni in tragični dogodki vojn, propadanja držav in nastajanja novih prepletli z njeno usodo. Večkrat je domača čreda razpadla, odpeljali so jo drugam, grozilo je, da bo za vedno konec odlične konjerejske tradicije, zibelke našega avtohtonega konja, konjskega lepotca lipicanca, ki je tudi zaklad evropske in svetovne kulturne dediščine. Poznan in cenjen v svetu morda celo bolj kot doma.

Zato je današnji praznik tudi nadvse dobra priložnost, da se povprašamo, kaj pravzaprav je s slovensko identiteto, kako jo razumemo in kakšen je odnos do nje. Je to res le politično leporečje brez prave vsebine, ki služi prepirom o tem, kdo se odreka slovenski identiteti in jo ogroža in kdo ji stopa v bran. Je to zgolj besedičenje, ki prikriva strah pred odpiranjem Slovenije v svet in pomanjkanje samozavesti pri soočanju z njegovimi izzivi. Je še vedno beg pred trenutkom, ko bomo usmerjali svojo projekcijo, projekcijo svojih značilnosti, ki nas razlikujejo od drugih v svet in ne, kot to še vedno zelo pogosto delamo, ta svet projicirali k nam s tem, ko naše značilnosti nesamozavestno primerjamo in poimenujemo s približki iz tujine, ko na primer pravimo Kostanjevici na Krki dolenjske Benetke ali Solčavi slovenski Heiligenblut in pri tem mislimo, kako je to imenitno.

Ideniteta so tiste naše značilnosti, spravljene v našem kolektivnem spominu, ki oblikujejo našo lastno nacionalno pojavnost in prepoznavnost v svetu. Pestrost in značilnost naših oblik in krajine je naša posebnost in izjemnost med drugimi narodi in hkrati naša vez z njimi. Imamo svoj Bled in Logarsko dolino, imamo svojo Trento, Postojnske in Škocjanske jame, svoj kraški svet, Pleterje in Plečnikovo Ljubljano, svojo književnost in umetnost na sploh. Imamo svojo Lipico, imamo tudi svoj Litostroj, Iskro, Elan, železarne. Ali razumemo, da je naš odnos do vsega tega in še marsičesa drugega naš odnos do svoje identitete. Propadanje tega ali mirno spremljanje tega propadanja, ker so pomembnejši prepiri o delitvi oblasti, brisanje tega iz našega spomina, je odpovedovanje svoji identiteti, vezi, ki jo imamo z drugimi narodi na planetu, temelju, na katerem se opredeljujemo in povezujemo z drugimi. Te naše značilnosti in posebnosti, krajinske, kulturne in druge niso te ali one politične ali ideološke barve, so slovenske, naše, skupne. Skupna je tudi odgovornost zanje, ta mora imeti prednost, kajti je tudi odgovornost do tistih rodov, ki so nam izročili to dediščino v varovanje in do tistih, prihodnjih, ki smo jim jo dolžni nepoškodovano zapustiti.

Pred dobrimi šestimi leti, ko smo postavili našo slovensko državo, je Lipica zašla v krizo. Kaj lahko bi takrat zaradi nepripravljenosti razumeti njen pomen za nacionalno identiteto propadla in zlagoma zdrsnila zgolj v naš spomin. Ekonomska osnova, dohodki turizma so ob odtegnitvi državne oblasti ugasnili, grozila je celo razprodaja osnovne črede, ki je kri in srce Lipice. V tistem času so bili zgolj naši današnji gostitelji, delavci Kobilarne tisti, ki so zdržali vse breme preživetja Lipice. Očitno je bila njihova ljubezen in občutek odgovornosti za ohranitev in prihodnost njihove kobilarne in slovenskega kulturnega spomenika, ene od prepoznavnih točk naših značilnosti, močnejša od negotovosti in težav. Zato vam danes, ko ste odprli vrata kobilarne, da nam pokažete rezultate svojega dela, izrekam priznanje in zahvalo v imenu republike Slovenije, ki je z nedavno sprejetim zakonom prevzela lastništvo in s tem odgovornost za razvoj in prihodnost zelenega, ekološkega otoka na slovenskem krasu.

K tej iskreni zahvali gostiteljem dodajam željo, prepričan sem skupno željo vseh ljubiteljev Lipice in lipicancev, celo več, vseh ljubiteljev narave in nepoškodovanega naravnega okolja, ki smo danes tukaj, in tistih, ki niso mogli priti, pa bodo odmevi letošnjih dni lipiške kobilarne segli do njih, da bo ta strokovna predstavitev rejskih in športnih dosežkov postala tradicionalna. Da se bo z njo še povečalo zanimanje pri nas in v svetu za lipicance, za eno najstarejših kulturnih pasem na svetu, ki je nastajala skozi stoletja trdoživega dela in kopičenja znanja Kraševcev. Današnja prireditev naj bo tudi spodbuda slovenski državi, predvsem njenim državnim organom in funkcionarjem, da svojo moralno obvezo, sprejeto v zakonu, poslej hitreje udejanjajo s konkretnimi programi in ukrepi, tako da se bo Lipica razvila v vitalno poslovno uspešno konjeniško športno in turistično središče. Da ne bo interes segel zgolj do tega, kdo bo postavljal vodstvo Kobilarne in ugotavljal krivdo ali celo odgovornost prejšnjih, ne da bi izpoljeval svoje obveznosti.Konji nimajo strankarske pripadnosti in skrb zanje mora biti stanovitna, strokovna in neodvisna od političnih koalicij. S temi željami vas vabim, da se veselimo lepot lipicancev in njihovega plesa. Odpiram torej letošnje dneve Kobilarne Lipica in vam želim lep dan.


 

arhivska stran