Evropa potrebuje skupno zunanjo ter skupno obrambno in varnostno politiko
TV Slovenija 1, 20. marec 2003, Odmevi
Povzetek Po začetku vojne v Iraku brez odobritve VS OZN je Milan Kučan opozoril na krizo upravljanja sveta in ponovil svoje stališče, pred referendumskim glasovanjem o vstopu Slovenije v EU in NATO, da je mesto Slovenije v evroatlantskih organizacijah
JANJA KOREN:
Dober večer pa zdaj voščim nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu.
MILAN KUČAN:
Dober večer.
KOREN:
Kako pa bo po vašem mnenju vplivala vojna na izid nedeljskega referenduma, kaj menite o tezi Mirovnega inštituta, da bi ne članstvu v Natu pomenil tudi glas proti vojni v Iraku, pa ob upanju varuha človekovih pravic, da bi vojna vplivala v negativne smislu?
KUČAN:
No, jaz mislim, da bo vojna vplivala v pozitivnem smislu. Navsezadnje, Evropa potrebuje skupno zunanjo in skupno obrambno in varnostno politiko. Če bi jo imela in če bi uporabljala instrumente za njeno izvrševanje, potem bi bil seveda glas Evrope v tem iskanju rešitev preden je prišlo do katastrofe, preden je prišlo vojne, veliko tehtnejši. Ker pa smo mi del Evrope, mislim, da nam je mesto v teh integracijah in da je seveda tam potrebno imeti stališče in da je tam potrebno imeti predlog.
KOREN:
Menite torej, da bo zaradi vojne še več ljudi glasovalo za vstop v Nato?
KUČAN:
Tisti, ki bojo trezno premislili, gotovo.
KOREN:
Številni svetovni voditelji so danes izrazili obžalovanje, da je do te vojne prišlo in to brez odobritve Varnostnega sveta. Kako bo to vplivalo na nadaljnje delovanje Združenih narodov?
KUČAN:
No, to že vpliva na delovanje Združenih narodov. Ti so že dalj časa v krizi in je ta vojna to krizo naredila samo bolj pregledno.
Po moje pa ni dovolj obžalovanje in ni dovolj obsojanje. Ni dovolj samo solidarnost z civilnimi žrtvami in tudi ne protest. Kadar padajo bombe, takrat je treba temeljito premisliti in predvsem je potrebno delovati. In mislim, da premislek predvsem pokaže, da je v veliki krizi upravljanje sveta, ki se je bistveno spremenil ter da so v krizi tudi ustanove njegovega upravljanja.
Konkretno, ena od pomanjkljivosti, ki se kaže zelo neposredno, je vprašanje, kdo ima pravico intervenirati, kadar diktatorji pobijajo svoje lastno prebivalstvo, celo grozijo drugim; na kakšni osnovi ima pravico intervenirati, jaz bi rekel pravico in dolžnost intervenirati, in kdaj. To preprosto pomeni dograditev obstoječega sistema pravnih odnosov, pomeni sankcioniranje tako imenovane humanitarne intervencije, vzpostavljanje razmerja med humanitarno intervencijo in suverenostjo države, ki so jo do zdaj Združeni narodi ščitili kot vrhovno vrednoto, in seveda pomeni tudi dograditev instituta mandata Združenih narodov.
Da pa ne bi izgledalo to zelo abstraktno: ta problem se ni pokazal zdaj prvič. Pokazal se je na Balkanu, takrat ko smo tudi mi želeli in zahtevali, da se nasilje nad lastnim prebivalstvom prepreči v Bosni in Hercegovini, da se prepreči v nekdanji Zvezni republiki Jugoslaviji, ko je šlo za Kosovo, v Ruandi, Somaliji, navsezadnje tudi v Afganistanu. Če bi intervenirali takrat, ko je bil za to čas, potem bi se izognili dejstvu, da je toleriranje ali pa neodločnost, ki tolerira diktatorje, najbližja pot do vojne.
KOREN:
Je pa predsednik Drnovšek danes dejal, da bo šele prihodnost pokazala, katera stran ima prav, ameriška ali francosko - nemška.
KUČAN:
No, to je seveda ugibanje. Mislim, da se mi ne opredeljujemo nekoč za nazaj, opredeljujemo se pač danes in v razmerah, kakršne so.
KOREN:
Mnogi so do slovenske zunanje politike zelo kritični, moti jih, da je Slovenija enkrat na eni, enkrat na drugi strani. Kaj vi menite o njej, bi morala ravnati drugače?
KUČAN:
No, gotovo ni čisto enostavno ubrati pravo smer. Predvsem mislim, da bi po recimo takšnem vtisu, kot o njem govorite, imela slovenska politika dovolj razlogov, da se postavi iz te pozicije v aktivno pozicijo; da pride s pobudami, da pride s predlogi; predvsem pa da zahteva, kot sem rekel na eni strani dograditev pravnega temelja ali pravnih temeljev sedanjih mednarodnih odnosov zaradi njihove okrepitve, predvsem zaradi okrepitve Združenih narodov, tudi Varnostnega sveta, ker jih bomo potrebovali tako kot kaže prihodnost, ki se da zaznati, in je zato potrebna njihova avtoriteta, po drugi strani pa da bi zahtevali vrnitev odgovornosti za reševanje nastale situacije v okvire Združenih narodov, predvsem Varnostnega sveta. In posebej da bi poudarili, da veto, ki ga imajo velesile, ni samo njihov privilegij, ampak da ta privilegij veta nosi tudi privilegij odgovornosti, ki ga zdaj niso uporabili.
KOREN:
Samo še to, premier Rop je danes poudaril, da ni Slovenije na nobenem spisku, kako pa si vi razlagate izjavo ameriškega kongresnika Haydna, ki je Slovenijo uvrstil med ameriške zaveznice?
KUČAN:
Jaz si je nič ne razlagam in tudi ni potrebe, da bi si jo razlagal. Važno je, kam se mi uvrstimo in mislim, da se nam je uvrstiti v krog tistih držav, ki bodo imele pobudo, ki bodo imele predloge, kaj v tej nastali situaciji narediti, zato da se nam te situacije ne bi ponavljale. To pa, ponovno pravim, je opozarjanje na izhode iz krize, v kateri se je znašlo upravljanje sodobnega sveta, odgovornost za upravljanje in etični in pravni temelji tega upravljanja.
KOREN:
Samo še to, kaj pa menite o očitkih varuha človekovih pravic, da je vladna propaganda za Nato pod vsakim nivojem, glede na to, da tudi vi nastopate v enem od reklamnih oglasov?
KUČAN:
Torej, jaz ne nastopam v nikakršni vladni propagandi. Jaz sem trdno prepričan, da je mesto Slovenije v eni in v drugi integraciji, ker je to dobro za Slovenijo. Razloge sem povedal. Seveda ima vsakdo pravico misliti o tem, da je to propaganda. Tisto, kar bi jaz dejal, je da bi bilo potrebno natančneje prisluhniti argumentom tistih, ki mislijo drugače kot vlada, vlada pa je seveda tudi dolžna povedati svoje argumente za ta dva projekta, ker za njima stoji.
KOREN:
Gospod Kučan, najlepša hvala.
KUČAN:
Hvala.