grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Začetek novega skupnega sodelovanja v evropski družini – izjava predsednika dr. Janeza Drnovška na pogovoru s predstavniki medijev

Atene, 04/17/2003  |  izjava

Klikni za povečavo Drugi dan Vrhunskega zasedanja EU v Atenah, se je predsednik republike dr. Janez Drnovšek udeležil evropske konferenc na temo skupne širše soseščine in razprave o skupnih vrednotah. Na konferenci so sodelovali tudi generalni sekretar OZN Kofi Anan, visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, predsednik Evropske komisije Romano Prodi ter drugi visoki predstavniki držav članic EU in držav kandidatk za članstvo v EU. Po udeležbi na evropski konferenci je dal predsednik dr. Janez Drnovšek izjavo za medije (neavtoriziran zapis).:




Predsednik dr. Janez Drnovšek: "Še enkrat bi želel poudariti pomen tega dogodka. To je zgodovinski dogodek. Slovenija je podpisala Pristopno pogodbo k EU in splošno vzdušje tu v Atenah je temu primerno slovesno. Dobili smo veliko čestitk, za nami je dolga pot. Veliko smo se pripravljali, veliko smo se pogajali. In ob koncu te poti se začenja nova, novo skupno delovanje v evropski družini. To je pomemben mejnik in tako smo ga vsi tukaj tudi videli.

Klikni za povečavo Danes smo na evropski konferenci nadaljevali razpravo o prihodnjih mejah EU, vendar sta prisotnost generalnega sekretarja OZN Kofija Anana ter njegov uvodni govor, dala povod za splošno razpravo o reševanju iraške situacije in premagovanju razlik, ki so nastale v EU v odnosu do iraškega vprašanja. Tudi sam sem se vključil v to razpravo in pritrdil pozivu generalnega sekretarja OZN, da je humanitarna aktivnost, rekonstrukcija Iraka, tista aktivnost, ki lahko ponovno poveže države EU, ki so imele različne poglede na dogajanje v Iraku in do iraške vojne. Prav humanitarna pomoč je tista, ki lahko v tem nujnem naporu združi Evropo. Zlasti je nujna medicinska oskrba žrtev vojne v Iraku.

Klikni za povečavo V razpravi sem odprl nadaljnjo širitev EU predvsem v JV Evropo, v države nekdanje Jugoslavije, začenši s Hrvaško. Tudi večina drugih razpravljavcev je pritrdila k temu, da morajo meje Evrope ostati odprte, da se mora EU še naprej širiti. Vsi tisti, ki so pripravljeni sprejeti evropske vrednote, morajo imeti priložnost za priključitev v EU takrat, ko bodo za to pripravljeni.

Dodal bi še nekaj besed k odzivom v naših medijih, nad nekaterimi sem presenečen in razočaran. Nad odzivi na to, da je v naši delegaciji prihajalo do nesporazumov in nesoglasij v zvezi s podpisi in nastopi na tem vrhu. Temu ni tako. Res je, da smo iskali pravo formulo nastopa, ker gre pač za prvi tak primer - vstopanje Slovenije v EU, vendar ni bilo pri tem nobenih prepirov. Nasprotno, dogovori so bili mirni in konstruktivni in na koncu se je dogajalo povsem nekaj drugega, kot to, kar se skuša prikazati v naših medijih. Namreč, ni bilo prerivanja, kdo bo kaj storil. Sam sem na koncu ocenjeval, da morda po predloženi formuli ni primerno, da predsedniki držav sodelujejo v podpisni ceremoniji. Zadoščalo bi, da samo prisostvujemo temu podpisu. Vendar je na koncu, dan pred dogodkom, prišlo do odločitve, da podpišem Pristopno pogodbo in imam kratek simbolični govor po podpisu, ravno z namenom, da bi se izognili kakšnim interpretacijam, češ, da si morda premier želi prisvojiti to ceremonijo. Skratka, namen je bil ravno nasproten, tako, da sem zelo presenečen nad temi reakcijami. Mislim, da res ni bilo potrebno, da takšna pisanja spremljajo tako svečan dogodek, ki je krona naših dolgoletnih in ključnih prizadevanj. Sam cenim gesto predsednika Vlade RS, čeprav nisem vztajal nad tem in bi bil zadovoljen tudi z drugačno vlogo. Mislim, da bi bilo prej treba pozdraviti takšno gesto, kot pa delati špekulacije iz tega vprašanja. Mislim, da takšna priložnost, skupna Evropa in tudi Slovenija, tega ne zaslužijo."

Na vprašanje o aktivnosti Evrope pri humanitarnih aktivnosti in vključitvi Slovenije je predsednik dr. Drnovšek odgovoril:

"Humanitarna aktivnost je tista aktivnost, kjer mora sodelovati Slovenija in vse ostale države, ne glede na to, kako so gledale na vojno v Iraku. Morajo se vključiti v humanitarne aktivnosti. Slovenija se mora vključiti v ta zračni most, ki ga EU želi vzpostaviti, da bi reševala najnujnejše medicinske primere, ki jih vidimo vsak dan na televiziji. Gre za ljudi brez nog, rok, ki se ne morejo ustrezno zdraviti v iraških bolnišnicah in Slovenija mora pri tem nuditi ustrezno pomoč."