Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče
Predsednik republike dr. Janeza Drnovška bo uradno obiskal Madžarsko
Ljubljana, 02/14/2003 | sporočilo za javnost
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek bo od 17. do 18. februarja 2003 na povabilo madžarskega predsednika Ferenca Madla na uradnem obisku v Republiki Madžarski. Tokratni obisk predsednika dr. Drnovška je prvi uradni obisk v tujini po izvolitvi na novo funkcijo.
Na obisku v Republiki Madžarski se bo predsednik dr. Drnovšek srečal s svojim gostiteljem, madžarskim predsednikom Ferencom Madlom, srečal pa se bo tudi s premierom dr. Pétrom Medgyessyjem, predsednico Parlamenta dr. Katalin Szili in nadžupanom Budimpešte Gáborjem Demszkym. Predsednika dr. Drnovška bo na obisku spremljal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Bilateralni odnosi med državama so zelo dobri in neproblematični, med državama poteka stalni dialog na politični in strokovni ravni. Slovenijo in Madžarsko, od vzpostavitve diplomatskih odnosov pred enajstimi leti, povezujejo mnoge vezi in skupni interesi, med katerimi je v ospredju vključitev v evroatlantske integracije. Redno si izmenjujeta stališča in izkušnje glede priprav na članstvo v EU. Madžarska brez zadržkov podpira Slovenijo pri vključevanju v Nato in je pripravljena pomagati pri pripravah na članstvo.
Slovenija in Madžarska dobro sodelujeta v okviru programa PHARE. Prav tako državi zelo dobro sodelujeta na področju kulture, izobraževanje in znanosti, kjer so vzpostavljeni redni stiki med partnerskimi institucijami, založbami in društvi. Precejšnje možnosti za nadaljnji razvoj pa ima gospodarsko sodelovanje, pri čemer se državi zavedata, da je pospešitev gospodarskega sodelovanja v tesni povezavi z izboljšanjem prometnih povezav.
Informacija o bilateralnih odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Bilateralne odnose med Slovenijo in Madžarsko ocenjujemo kot zelo dobre in neproblematične. Med državama poteka stalni dialog na politični in strokovni ravni. Vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov pred enajstimi leti državi povezujejo mnoge vezi in skupni interesi, med katerimi je v ospredju vključitev v evroatlantske integracije. Srednjeevropski sosedi si redno izmenjujeta stališča in izkušnje o pripravah na članstvo v EU. Madžarska podpira sosedo pri vključevanju v NATO in je pripravljena pomagati pri pripravah na članstvo.
Leta 2002 je bilo realiziranih več srečanj med najvišjimi predstavniki obeh držav. Septembra se je takratni slovenski premier in sedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek ob vrhu CEFTE v Bratislavi delovno sestal z madžarskim premierom dr. Pétrom Medgyessyjem. Državnika sta se sestala tudi januarja 2003 na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Prav tako delovno sta se ob robu 57. zasedanja Generalne skupščine OZN sestala zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in László Kovács. Decembra je bil na uradnem obisku na Madžarskem predsednik Državnega zbora Borut Pahor.
V ospredju naporov za dodatno izboljšanje dvostranskega sodelovanja je pospeševanje gospodarskega sodelovanja, izboljšanje prometnih povezav ter varstvo avtohtonih manjšin.
Gospodarsko sodelovanje med državama sestavlja pretežno blagovna menjava, medtem ko je pretok kapitala skromen. V letu 2002 je Slovenija izvozila na Madžarsko za 195,7 milijonov EUR blaga, kar je za 11,9 odstotkov več kot v letu 2001. Uvoz iz Madžarske se je v enakem obdobju zmanjšal za 3,2% in je znašal 341,1 milijonov EUR. Gospodarsko sodelovanje spremlja stalni primanjkljaj trgovinskega dela plačilne bilance na slovenski strani. Primanjkljaj v blagovni menjavi je predvsem posledica večjega uvoza madžarskih kmetijskih in prehrambnih proizvodov.
Slovenija in Madžarska dobro sodelujeta v okviru programa PHARE. Osnova za sodelovanje je skupni programski dokument o čezmejnem sodelovanju za obdobje 2000 – 2006, katerega cilj je uravnotežen razvoj obmejnih območij.
Državi se zavedata, da je pospešitev gospodarskega sodelovanja v tesni povezavi z izboljšanjem prometnih povezav. Tako je obojestranski interes izgradnja železniške in avtocestne povezave v okviru V. panevropskega prometnega koridorja. Neposredna železniška povezava je bila odprta maja 2002, pospešiti pa je treba izgradnjo neposredne avtocestne povezave. Oboje je tudi pogoj za uveljavitev interesov Luke Koper na madžarskem trgu in v širši regiji.
Državi si prizadevata za izboljšanje pretočnosti obstoječih mejnih prehodov, vendar v luči bližnje vključitve obeh držav v EU in uvedbe schengenskega mejnega režima. Z odprtjem novega mednarodnega mejnega prehoda Čepinci – Verica marca 2002, se je končal desetletni projekt odpiranja mejnih prehodov med sosednjima državama.
Skrb za manjšini je pomemben element v medsebojnih odnosih. Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan leta 1992, ki zagotavlja formalnopravno zaščito obeh manjšin, velja v Evropi kot zgled, kako naj državi medsebojno urejata manjšinska vprašanja. Kljub dobri formalnopravni ureditvi zaščite manjšin, ostaja do slovenske manjšine v Porabju nekaj nerešenih problemov (neustrezno financiranje narodnostnih šol s slovenščino ter radijske postaje v Monoštru, nezastopanost slovenske manjšine v parlamentu, slab gospodarski položaj v Porabju). Ob zadnjem popisu prebivalstva, leta 2001, se je za pripadnike slovenske narodne manjšine opredelilo 3040 oseb, kar je za 2010 oseb več kot ob popisu leta 1991.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je predstavnike slovenske narodnostne skupnosti pred uradnim na Madžarskem obiskom sprejel na pogovor in ob tem izrazil prepričanje, da na obeh straneh meje obstajata želja in pripravljenost, da se medsebojni odnosi poglobijo, tudi v luči vključevanja obeh držav v Evropsko unijo.
Slovenija dosledno izpolnjuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz bilateralnega sporazuma. Dodatno, na normativni ravni, status madžarske narodne skupnosti v Sloveniji urejajo tako Ustava Republike Slovenije kot področni zakoni. Madžarski narodni skupnosti je zagotovljen celoten spekter političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih pravic, med katerimi je gotovo najpomembnejša pravica do svojega predstavnika v 90-članskem Državnem zboru. V petih narodnostno mešanih dvojezičnih občinah v Prekmurju po podatkih popisa iz leta 1991 živijo 8.503 pripadniki madžarske manjšine. Po pričakovanjih rezultatov popisa, ki je bil izveden lani, bo število pripadnikov madžarske narodne skupnosti doseglo vsaj število iz leta 1991. Kljub vsemu je skrb vzbujajoče dejstvo to, da je rodnost madžarske narodne skupnosti manjša kot pri večinski populaciji.
Državi zelo dobro sodelujeta na področjih kulture, izobraževanja in znanosti, kjer so vzpostavljeni redni stiki med partnerskimi institucijami, založbami in društvi. Sodelovanje na področju notranjih zadev poteka tekoče v luči usposabljanja in priprav držav na vključitev v schengenski sistem. Dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju poteka na podlagi letnih programov (področja sodelovanja so vojaško izobraževanje in usposabljanje, sodelovanje vojaških zdravstvenih služb, sodelovanje na področju vojaške logistike in letalstva) in v okviru trilateralne brigade Slovenija-Italija-Madžarska. Marca 2002 je bil v Budimpešti sklenjen tudi dogovor o sodelovanju na področju informacijske tehnologije med obema pristojnima ministrstvoma.
Republika Slovenija
Urad Vlade za informiranje