grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Pogovor z dr. Janezom Drnovškom na radiu Murski val

Murska Sobota, 03/26/2006  |  intervju

Radio Murski val, 26.03.2006, ob 14.00 uri

ikona avdioPosnetek pogovora z dr. Janezom Drnovškom na radiu Murski val, 26.03.2006, ob 14.00 uri (22,6 MB, 32 min)

Simona Špindler: Danes je na obisku v naši pokrajini predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki se je z veseljem odzval našemu povabilu za klepet na Murskem valu. V studiu Murskega vala ga gostita Simona Špindler in Marjan Dora. Vabljeni, da se jim pridružite.
dr. Janez Drnovšek (predsednik RS): Dober dan in lepo vas pozdravljam vse. dr. Drnovšek: Res je, ampak ne samo to. Obisk tudi Prekmurja, obisk Murske Sobote, Cankove in vesel sem, da sem tukaj. dr. Drnovšek: Pa meni se zdi kar v redu, v kar dobri kondiciji. So pozitivni, župan je pozitiven, sodelavci in to se mi zdi že zelo pomembno. Gledajo pozitivno naprej, da ne stokajo, da se zavedajo, da je tukaj veliko težav, ampak, da je tudi veliko priložnosti za prihodnost in v tem se vsi strinjajo z njimi. Tudi jaz vidim za Prekmurje pozitivno prihodnost. dr. Drnovšek: Oh, lahko je še nižje. Kar malo po svetu poglejmo, kako je marsikje hudo in potem bomo hitro ugotovili, da pri nas ni tako slabo. dr. Drnovšek: Jah. Seveda lahko kdo tako površno reče. Jaz pa pravim, da če pomagamo Darfurju, da pomagamo tudi sebi, da Slovenci skozi to postajamo boljši ljudje, bolj širok narod, bolj odprti bolj velikodušen narod in kaj si želimo potem še boljšega kot je to. In če bomo takšni, bomo potem tudi svoje probleme znali reševati in pomagali tistim med nami, ki so v stiski, ki so tudi pri nas v težavah. Težave so pa povsod. Res je, da zdaj za neposredno reševanje tovrstnih problemov imamo vlado in se jaz ne smem preveč vmešavati, lahko pa pomagam na tak način. Z dvigovanjem zavesti, ponekod z odpiranjem oči, če temu tako rečem. dr. Drnovšek: Pa morda. Kakor kdaj, kakor kdo. Mislim, da je predsednik vlade kar pozitiven do tega, do te akcije, morda ima kdor drug tu in tam kakšne probleme. Jaz pravim, da imajo probleme sami s sabo potem. Ljudje imajo velikokrat probleme sami s sabo, s svojimi egoji in se potem ne skopljejo iz tega ven in zaradi tega se jaz preveč ne vznemirjam, važno je, da gremo drugi naprej, da delamo pozitivne stvari, da smo pozitivni in več kot nas je boljše je. dr. Drnovšek: Najbrž ne. seveda. Predsednik države le ima svoje ustavne pristojnosti in bilo bi čudno, če ne bi tega počel kar počnem. Jaz ne vidim v tem problem. Očitno imajo samo še nekateri sami s sabo spet probleme ali s tem, ali se čutijo morda ogrožene v njihovem političnem delovanju in karkoli ali v njihovi perspektivi. Ampak to me ne zanima, to ni bistveno. Problem je ravno v tem, da se politika preveč ukvarja sama s sabo in velikokrat vrti sama okrog sebe in potem včasih izpade čudno, če se kdor ukvarja s kakšno drugo zadevo ali ne sam s sabo in kdo bo koga in kdo bo bolj uspešen v politiki in kdo bo druge prepričeval kako dober je, ampak da se ukvarjamo s čisto nekim tretjim vprašanjem, problemom. dr. Drnovšek: Pa ne. Ni mi odveč, ampak jaz mislim, da moramo stvari postaviti na svoje mesto. Jaz našo vojsko cenim. Jaz se zavedam in večkrat podčrtam, da še vedno živimo v zelo negotovem, nevarnem svetu in zdi se mi zelo pomembno, da je naša vojska dovolj usposobljena, da sodeluje v mednarodnih operacijah skupaj z vojskami drugih držav, nekaterih precej večjih držav z veliko večjo vojaško tradicijo in da naši vojaki tam zelo enakopravno sodelujejo. Da so zelo dobri, da so zelo cenjeni v mirovnih misijah ali v Bosni in Hercegovini ali na Kosovu ali v Afganistanu. To so pomembne stvari. Jaz jih zelo cenim zato. Slovenija s tem daje svoj prispevek k miru v svetu, pomagamo drugje tam kjer so problemi in to pomeni, da če bi mi imeli težave, bi potem tudi drugi nam pomagali. V tem kontekstu vidim vojsko kot en zelo pomemben element slovenske varnosti in pa našega mednarodnega položaja. dr. Drnovšek: To vprašanje sem tudi že večkrat dobil. Kot da bi rabil za to svetovalce, kot, da se predsednik ne bi mogle sam spomniti na pozitivne projekte, na dobrodelnost, na takšne pristope. Moram reči, da to so moji projekti, da sem vesel, da me sodelavci ob tem spremljajo in da se znajo s takšnimi projekti tudi identificirati. dr. Drnovšek: Dejstvo je. Jaz ne vem, zakaj se tako vznemirjajo. Upam, da ne bodo užaljeni, ampak to, če ima par birokratov službo ali je nima, zato se jaz ne bi tako vznemirjal, če imamo drugje na tisoče brezposelnih, recimo delavcev. Tisti že znajo najti službo, jo bodo že dobili. Ampak razlogi so različni. Jaz sem že rekel. Kdor izmed njih je izjemno dober delavec, ampak veste državna birokracija je takšna, predvsem pa nekatere službe, da tam lahko postane ljudem zelo udobno, da začnejo dajati manj od sebe kot bi lahko. Ni pritiska več na njih in nekako lahko zastanejo…. dr. Drnovšek: To je res. Ampak včasih je pa šok terapija najboljša, so rekli včasih kakšni duhovni mojstri. dr. Drnovšek: Ne, tudi za tiste je šok terapija. V prvem momentu morda težje, ampak v naslednjem momentu pa se bodo pobrali in v nadaljevanju spravili kaj več iz sebe, naredili kaj več iz sebe. To jim bo dragocena izkušnja. Šli bodo naprej, drugače bi pa lahko obtičali tam. dr. Drnovšek: Ne vem. Ne vem kakšen je. Če po pravici povem jaz ga nisem še nikoli slišal. dr. Drnovšek: Res. dr. Drnovšek: Očitno malo poslušam radio. Veste Murski val se pa ne sliši tja. dr. Drnovšek: Ja, saj mi je za Murski val. dr. Drnovšek: Seveda. Veste, da držite običajno tri vogale pri hiši, kjerkoli že. Se pravi da tudi v takem uradu kot je predsednikov urad. Potem ni nič presenetljivega. Znate biti res pridne in zanesljive in to je pomembno. dr. Drnovšek: Pa mislim, da ne. Mislim, da je mene težko razvajati, ker nimam nobenih razvad se mi zdi. dr. Drnovšek: Tam mi pa kuža Brodi pomaga in drži kakšen vogal oz. skupaj nekako poprimeva in gre potem nekako naprej. Saj se kar nekako znajdem. Sam gospodinjim. dr. Drnovšek: Ja, seveda. dr. Drnovšek: Vse. Vse. Pa pripravim si hrano. dr. Drnovšek: Kar naj posluša. Kar naj posluša. Vse sam naredim, ja. Vključno s tem kot že veste, spečem kruh in vse ostalo naredim. dr. Drnovšek: Ja, ja moj kruh je nekako poseben in sem ga nekako dograjeval ves čas, če tako rečem. Zadnje čase to že več ni samo kruh, je že nekaj več, kaj vse dam v ta kruh. Osnovno je, da je vedno pač pšenica polnozrnata, da je ajdova moka, no mislim, pšenična moka, ajdova moka, koruzna moka. Te tri moke. dr. Drnovšek: Vse v istem kruhu ampak ne v istem razmerju. Največ je pšenične moke. Če je kilo pšenične moke, potem dam kakih 30 dag ajdove in 30 dag koruzne. dr. Drnovšek: Po občutku. Na začetku po receptu, potem pa sem začel po občutku. Dodam še kakšne semenke. Recimo sončnične pa bučne semenke, sezamove. Tudi laneno seme. Potem kakšne zeliščne začimbe dodam. Malo timijana, malo peteršilja, malo ingverja. dr. Drnovšek: Še, še. Seveda. Seveda. Še kaj dodam. Še poleg tega še kaj. V bio trgovinah se dobijo zdaj kakšne posebne moke ali pa tapioka ali kamut moka. Če dobim kaj takšnega potem še to tudi primešam zraven po občutku. Za to pa pravim, da je to že nekaj več kot kruh. Včeraj zvečer sem ga pekel. dr. Drnovšek: Pa tako bi rekel, vsak tretji dan. zdrži približno toliko časa, ker je ga tudi Brodi poleg mene. dr. Drnovšek: Danes zjutraj sem ga vzel v avto s sabo, ker nisem imel časa pojesti in sem ga dal potem tudi sodelavki Valentini in je preživela, če tako rečem. dr. Drnovšek: V krušni peči ga pečem včasih, kadar imam več časa, ker je takrat potrebno prej ogenj zakuriti in moram dobiti ta pravo temperaturo. dr. Drnovšek: Drugače pa v pečici v štedilniku. dr. Drnovšek: Ja, tako. Res je. Krušno peč sem pa jaz potem dozidal. dr. Drnovšek: Mojstri. dr. Drnovšek: Ne, ne, zidal pa nisem. Pretiravati pa ne smemo. dr. Drnovšek: Mi smo imeli repertoar takšen, da ne jemo zelo veliko stvari. Sem precej skrčil. Predvsem po občutku. Kruh je že temeljna stvar. V kruhu dobim zelo veliko sestavim, ki jih rabim. Skoraj že vse bi lahko rekel. Tako,d a poleg tega jem recimo velikokrat kakšne oreščke s kakšnimi brusnicami. To imam večkrat za zajtrk. Naredim si morda kakšne stročnice, saj namesto mesa so stročnice dobre vključno s fižolom. To si večkrat naredim. dr. Drnovšek: Kot običajno. Skuham. Ja, ja. dr. Drnovšek: Začimbe vsekakor. Tudi olja uporabljam različna. Predvsem sezamova olja uporabljam poleg drugih. Ja. Seveda. dr. Drnovšek: Pa na začetku sem se kakšno stvar tako naučil, da sem vprašal kakšno gospo ali gospodično za recept, potem sem pa začel naprej z občutkom. Pri tem kar jem, tu sledim občutku. Naenkrat mi je neka stvar ne odgovarja več in potem jo opustim. Telo ne potrebuje več tistega in potem gre naprej. dr. Drnovšek: Vsekakor. Vsekakor. Hrana je pomembna. Pomembno je, kar daješ vase. Pomembno je, jaz zato propagiram ekološko kmetijstvo. Pomembno je, da ne daješ kemije zase. dr. Drnovšek: Jaz mislim, da počasi bodo šli na to, ker se bodo začeli zavedati teh zadev, da ne more biti zdravo, če poješ vso to kemijo, ko dajemo razna gnojila, škropiva itn. dr. Drnovšek: Ja, ampak Slovenija je zelo pomembna za to. Slovenija bi lahko že hitreje kot drugi prilagodila to in šla v smer ekološkega kmetijstva in sem prepričan, da bodo tudi drugje v Evropi povpraševali po tem in trga bo več kot za kaj drugega in tukaj imamo mi pogoje. Veliko bolje kot pa za kakšne velike masovne proizvodnje v kmetijstvu. Tako, da to je lahko prednost za Slovenijo. Važno je, kaj dajemo vase, kakšno hrano, čim manj kemije. Jaz zase pravim in mislim, da tudi za druge, ampak nobenega ne silim, da ne jem mesa in da je to bolje. dr. Drnovšek: Absolutno. dr. Drnovšek: Jaz mislim, da bi potem moj kuža Brodi pobegnil, če bi jaz začel peti. dr. Drnovšek: Ja. Ja. Glasbo pa rad poslušam. dr. Drnovšek: A veste, da je on pred pol leta čisto spontano nehal jesti meso. Očitno je dosegel tudi on tako visoko energetsko stanje, da mesa ne rabi več. Je pa zato, jaz ne jem jajc, on je jajca, on je mlečne izdelke. Kakšen sir. dr. Drnovšek: Rolling Stonse sem predlagal. dr. Drnovšek: Mislim, da vsi skupaj. Ja, ja. Skupna akcija. Pozitivno. dr. Drnovšek: To je vprašanje, na katerega ni povsem enostavno odgovoriti. Verjamem v vesoljno zavest in vesoljno energijo. Hkrati pa povem, da se velikokrat zemeljske religije to malo spremenile tokom stoletij, da se je v religije vtihotapilo marsikaj, kar je spremenilo tista začetna sporočila, ki pa so po mojem mnenju v vseh religijah enaka, so pozitivna in so namenjena k temu,d a bi človek izboljševal sam sebe, da bi bil boljši človek. V njih so pozitivna sporočila. Ne ubijaj, ne kradi, ne sovraži itn. skratka to so sama pozitivna sporočila. Res pa je, da je tokom stoletij velikokrat religije zlorabljali ljudje za svoje neke druge interese. Za moč, za oblast, za pridobivanje bogastev. Marsikaj se je počelo v imenu religije. Jaz pa pravim, da je to zloraba religije in da so religije velikokrat odstopile od tistih svojih univerzalnih sporočil in se potem prilagodile tistim konkretnim interesom, ki so jih imeli ljudje takrat vladajoči, ali pa nenazadnje tudi visoki svečeniki uradniki. dr. Drnovšek: Ne. v Darfurju precej manj kot kje drugje. Tam gre v glavnem za islamsko prebivalstvo. Na jugu Sudana je bil tudi irski spor med muslimani in kristjani. Tukaj ne. tukaj gre bolj med arabskim delom, med arabskim in nomadskim prebivalstvom. Med arabskim prebivalstvom in afriškim izvornimi afriškimi plemeni, ki pa so bolj kmetijska. Začelo se je s tem, da so nomadi, ker je bilo pri njih več suše manj vode, začeli pritiskati proti tem kmetijskim predelom in izrinjati afriška plemena iz njihovih zemelj, posestev in zato so potem začeli zapuščati domove, ker se je vse skupaj dogajalo na krvav način. dr. Drnovšek: Jaz bi tako rekel. To je velika tragedija, velika človeška tragedija to kar se dogaja v Darfurju. 3.5 milijona ljudi pravijo,d a je že brez domov, da je pregnanih, živijo v begunskih taboriščih in so odvisni samo od pomoči iz drugega sveta. Hrana, voda, vse. In zato je humanitarna pomoč zelo pomembna. Po drugi strani pa jih še napadajo, še vedno so konflikti, še vedno so napadi. Tudi humanitarni delavci so ogroženi, zato je zelo pomembna rešitev problema. Politična rešitev, varnostna rešitev. Jaz sem začel pred nekaj meseci s humanitarno akcijo, ampak sem potem ugotovil, da to ni dovolj. Da se razmere tako slabšajo, da tudi humanitarna pomoč postaja ogrožena in sem potem skušal malo dinamizirati cel političen proces, mednarodne institucije. Sam sem dal svoj mirovni predlog, sam sem posegel v to. Skoraj se mi je že zdelo, da bomo prišli do dogovora, pa se je potem le spet to podrlo. Ampak kljub vsemu, se mi zdi, da je nekaj pa le ostalo od tega, da so mednarodne institucije le nekoliko bolj energično obnašajo, da le poskušajo rešiti ta problem. Varnostni svet je dva dni nazaj le sprejel sklep, da se bo ta misija afriške unije, ki očitno ni kos nalogi, mirovnim operacijam Darfur, da se bo transformirala v misijo ZN. To pomenit udi okrepila številčno, da se bodo vključile tudi druge države, da bo le prišlo počasi več mednarodnih sil, ki bodo lahko zagotovile varnost. Počasi gre v to smer. Prej se je že ustavilo. Je že stalo. Januarja. Zdaj se je spet začelo premikati. Nasploh jaz pravim. Humanitarna dejavnost za Darfur je izjemno uspešna. Slovenska in mednarodna. Veliko prostovoljcev je tam, okrog 14 tisoč, ki delajo v težkih razmerah, pomagajo ljudem, medtem, ko je pa politika bolj zatajila. dr. Drnovšek: Res je. Nimajo… dr. Drnovšek: Je nafta, ampak v bistvu ravno zaradi tega taktizirajo. Tudi v Darfurju so odkrili nafto, ampak imajo svoje interese. Kitajci imajo svoje interese, Američani imajo svoje interese itn. In taktizirajo potem tudi s sudansko vlado, zato ne pritisnejo tako kot bi bilo treba recimo. Vsak ima v ozadju še neko svojo igro in tisto kar na koncu le naredijo, je bolj rezultat pritiska mednarodne javnosti, njihove javnosti. Američani so začeli nekoliko bolj pritiskati, ker ameriški predsednik dobiva ogromno pisem, ameriška javnost, človekoljubne organizacije so se aktivirale, pritiskajo, skratka je nek tak pritisk, zato sem tudi sam rekel, da je zelo pomembno, da dvigujemo ta pritisk javnosti, da se potem politika le nekoliko bolj aktivira. dr. Drnovšek: Pa nič ne pričakujem zase. Kaj pa bi jaz lahko dobil od tega? Dober občutek, da smo pomagali ljudem. Ta občutek je že zdaj. Če pogledamo samo slovensko akcijo, humanitarno akcijo. Kar uspešno poteka. Sredstva se zbirajo in s tem bomo rešili kar nekaj življenj. A ni to pomembno? A ni to dober občutek? Vesel sem, da veliko Slovencev sedaj deli tak občutek z mano, da se je morda dvignila neka splošna zavest, zavedanje o tem, da je treba pomagati, da nam ni vseeno, če so drugje v stiski. Da je na tem svetu enkrat nekdo v stiski, drugič bo spet nekdo drug, tretjič bomo morda mi, bomo morda mi odvisni od neke solidarnosti in pomoči. Da je zelo bistveno, da ljudje drug drugemu pomagamo in s tem na nek način postajamo tudi boljši ljudje, če nismo zagledani samo vase, če nas ne zanima samo, kaj bom jaz danes tukaj, kaj bom nagrabil, da skrbim tudi za nekoga drugega. To se mi zdi zelo pomembno. Smo boljši ljudje. dr. Drnovšek: A moram kaj posegati? Tukaj sem. Delam tisto kar mislim, da je prav in govorim tisto, kar mislim, da je prav. To je ključno. Nimam pa nobenih posebnih načrtov, nobenih namenom. Enostavno vsakič rečem tisto, kar mislim, da je prav, da je treba reči in delam tisto, kar mislim, da je treba narediti. dr. Drnovšek: Preveril sem vse pravne možnosti, ali obstaja kje kakšna možnost, da ne bi podpisal zakona s katerim se nisem strinjal, ampak potem so pravniki ugotovili, da takšne možnosti. dr. Drnovšek: Ne, sploh ne. Zakaj bi me? Jezni so nekateri politiki, ampak to je njihov problem. To ni moj problem. Če jaz delam tisto kar menim, da je prav, je to važno. In če delam tisto kar je prav, potem se veliko ne vznemirjam zaradi tega, če nekdo zaradi tega kaj skače. dr. Drnovšek: Tam se jih je nabralo okrog 2 tisoč. Okrog 2 tisoč članov je v gibanju za pravičnost. dr. Drnovšek: Ja, vsak, ki tako misli, ki se lahko identificira s temi cilji, ki je pozitiven. dr. Drnovšek: Ne, ne. Ravno v tem je razlika. Velikokrat se ljudje pridružujejo političnim strankam, sam imam s tem izkušnje, zaradi kariere, zaradi tega, ker vidijo v ozadju neke koristi. Namen tega, kar zdaj počnem, tudi tega gibanja je ravno v tem. Ne tega ni in to tudi vsakemu povem. Ni koristi zate neposredne. Če vidim, da nekdo išče neko svojo korist, potem raje nimam nič z njim pri tem. Tisti ljudje, ki želijo pomagati, ki želijo nekaj koristnega narediti. Če pa so drugačni, če pa želijo delati kariere pa imajo veliko drugih možnosti, strank, vsega. dr. Drnovšek: Pa ne, saj se v bistvu vsak lahko vključi v gibanje. Potem pa se bo tako pokazalo, se bo tako ugotovilo, da tisti, ki ima neke druge namene, bo tako ugotovil, da to ni to. Če s kom govorim, če mi kdo piše, kaj vpraša, kaj predlaga, potem naredim selekcijo ob tem, ko ocenim, vidim ali ima neke svoje posebne interese ali ne. dr. Drnovšek: Ja, res je. Kako pa ste to zadeli? Res je. Knjiga bo v kratkem prišla. Začel sem pisati misli dneva na spletni strani za gibanje za pravičnost in razvoj in potem sem vsak dan nekaj napisal. To so take obširne misli in potem sem začel pisati že v naprej, na zalogo, saj ko grem na potovanje je to težko. Nazadnje je pa to toliko tega postalo, da sem rekel, še malo dodam in bo knjiga. Točno to sem storil in bom to izdal kot knjigo. dr. Drnovšek: Kakšen bo naslov? Delovni naslov za enkrat, ki se bo morda obdržal je Knjiga življenja in zavedanja. dr. Drnovšek: Privatno. Ne vem, če bi rekel, da samo privatno. dr. Drnovšek: Seveda, ne gre samo za moje reči, ampak mislim, da gre za vesoljne, univerzalne resnice, ki veljajo za vse ljudi in da jih zato utegnejo zanimati. dr. Drnovšek: Ja, hvala lepa. dr. Drnovšek: Hvala. Hvala tudi vam in želim vse najboljše vašim poslušalkam in poslušalcem.